Pozdravljeni!
Zanima me če si pravilno razlagam 137. člen ZDR-ja – ki govori o nadomestilih plač.
Po mojem se obračunava takole:
Nadomestilo za dopust: Vzameš delavčevo bruto plačo zadnjih treh mesecev (skupaj z vsemi dodatki, stimulacijo, minulim delom in nadurami in tudi najnovejšim dodatkom po dogovoru) od česar odšteješ nadomestila (morebitni dopust oz. bolniške). Dobljeni znesek deliš s številom efektivno opravljenih ur (vključno z nadurami) in dobiš urno postavko za dopust. Na nadomestilo za dopust se ne obračunava minulo delo.
Bolniška do 30 dni: Vzameš delavčevo bruto plačo zadnjega meseca (skupaj z vsemi dodatki, stimulacijo, minulim delom) od česar odšteješ nadomestila (morebitni dopust oz. bolniške) in nadurno delo. Dobljeni znesek deliš s številom efektivno opravljenih ur (brez nadur) pomnožiš z 0,8 in dobiš urno postavko za bolniško do 30 dni. Tudi na to nadomestilo se ne obračunava minulo delo.
Prosim za vaše mnenje če je tak način pravilen. Če delate drugače, mi prosim povejte kako.
lp
Dule
nadomestilo
Moderator: Mirko Zbačnik
Upošteva se to kar je v ZDR, razen če je v kolektivnih pogodbah ugodneje za delavca. Za ta primera bi to pomenilo, da moraš še primerjati s tem, kar določa SPL. KOL.POG. Vsaj tako jaz menim.
NPR. za dopust:
SPl. kolekt. pogodba pravi, da je nadomestilo za dopust najmanj plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. V osnovo se ne vštevajo nadure in uspešnost na podlagi uspešnosti poslovanja. To pa pomeni, če je zaposleni imel v preteklem mesecu zelo veliko uspešnost iz naslova delovne uspešnosti, lahko dobi celo večje nadomestilo, kot če bi delal. To je po moje nesmisel in obračunavam dopust, praznike, kot če bi delal, ne glede na navodila ZDR ali SPl. kol. pog.. Po moje je nerealno, da bi zakon dovoljeval večje izplačilo, kot če bi zaposleni delal, četudi v zakonu konkretno ne piše, da ne sme biti večje in je v SPL. KOl pog. ta stavek celo črtan.
Kaj menite ostali?
NPR. za dopust:
SPl. kolekt. pogodba pravi, da je nadomestilo za dopust najmanj plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. V osnovo se ne vštevajo nadure in uspešnost na podlagi uspešnosti poslovanja. To pa pomeni, če je zaposleni imel v preteklem mesecu zelo veliko uspešnost iz naslova delovne uspešnosti, lahko dobi celo večje nadomestilo, kot če bi delal. To je po moje nesmisel in obračunavam dopust, praznike, kot če bi delal, ne glede na navodila ZDR ali SPl. kol. pog.. Po moje je nerealno, da bi zakon dovoljeval večje izplačilo, kot če bi zaposleni delal, četudi v zakonu konkretno ne piše, da ne sme biti večje in je v SPL. KOl pog. ta stavek celo črtan.
Kaj menite ostali?
Živjo!
Hvala za odgovore. Zanima pa me, kje je pravna osnova za to da se v povprečje pri izračunu nadomestila za dopust ne štejejo nadure.
Pri bolezninah v zakonu piše, da se šteje plača za polni delavni čas,
pri dopustih pa ne.
Sicer pa se tudi jaz strinjam s tem, da je nelogično, da lahko nekdo dobi več nadomestila če je na dopustu, kot pa če bi delal.
lp
Dule
Dule
Hvala za odgovore. Zanima pa me, kje je pravna osnova za to da se v povprečje pri izračunu nadomestila za dopust ne štejejo nadure.
Pri bolezninah v zakonu piše, da se šteje plača za polni delavni čas,
pri dopustih pa ne.
Sicer pa se tudi jaz strinjam s tem, da je nelogično, da lahko nekdo dobi več nadomestila če je na dopustu, kot pa če bi delal.
lp
Dule
Dule
Nisem sigurna, če se uspešnost iz naslova delovne uspešnosti upošteva. Pomanjkljivo je napisano v Spl. kol. pog.. Tu omenjajo da se odštejejo le nadure in uspešnost iz naslova poslovanja, kljub temu, da nakaj členov prej točno definirajo in ločijo uspešnost iz naslova poslovanja in iz naslova uspešnosti dela.
Kaj menite, se prišteva ali ne? Po moje se, saj se uspešnost nanaša na čas rednega dela.
Kaj menite, se prišteva ali ne? Po moje se, saj se uspešnost nanaša na čas rednega dela.
Vidim, kam merite.
Kaj ZDR misli s povprečno mesečno plačo iz zadnjih treh mesecev. Vprašanje, če je to sploh izračun, ki ste ga navedli pri prvem vprašanju. Zakon le-to premalo definira. Bolje, da ne bi nič napisali, kot pa da uvedejo nek pojem, ki si ga lahko po svoje razlagaš.
Da nadur ni notri piše v 48. členu SKP za gospod. - ampak to velja za izračun, ki ga navaja kolektivna pogodba ne pa ZDR.
Vprašanje je torej, kaj povprečna mesečna plača vsebuje. Lahko bi celo nadure?
Me prav zanima: ALi ima kdo od vas tako super nastavljen program za plače, da mu osnovo za nadomestilo izračuna po ZDR (povprečna mesečna plača, za katero sploh ne vemo, kaj mislijo s tem) in jo nato primerja še izračunom po SPl. kol. pog. in izbere višji znesek, ter (po moje logični dodatek) nato še preveri, če je tako dobljen znesek nižji, kot če bi delavec delal. To je zame prezakomplicirano. Mislim, da je nesprejemljivo tudi za zaposlene, saj je preveritev izračuna pretežka. Kako naj zaposlenem razložim postopek, da si sami preverijo ali so dobili pravo nadomestilo, pri tako kompleksnem izračunu - TEŽKO. Še sama se bi pri preverjanju lovila in izgubljala čas.
Zato dopuste, praznike obračunam v višini, kot da so zaposleni delali, bolniško pa po izračunu, ki ste ga navedli tudi vi .
LP
Kaj ZDR misli s povprečno mesečno plačo iz zadnjih treh mesecev. Vprašanje, če je to sploh izračun, ki ste ga navedli pri prvem vprašanju. Zakon le-to premalo definira. Bolje, da ne bi nič napisali, kot pa da uvedejo nek pojem, ki si ga lahko po svoje razlagaš.
Da nadur ni notri piše v 48. členu SKP za gospod. - ampak to velja za izračun, ki ga navaja kolektivna pogodba ne pa ZDR.
Vprašanje je torej, kaj povprečna mesečna plača vsebuje. Lahko bi celo nadure?
Me prav zanima: ALi ima kdo od vas tako super nastavljen program za plače, da mu osnovo za nadomestilo izračuna po ZDR (povprečna mesečna plača, za katero sploh ne vemo, kaj mislijo s tem) in jo nato primerja še izračunom po SPl. kol. pog. in izbere višji znesek, ter (po moje logični dodatek) nato še preveri, če je tako dobljen znesek nižji, kot če bi delavec delal. To je zame prezakomplicirano. Mislim, da je nesprejemljivo tudi za zaposlene, saj je preveritev izračuna pretežka. Kako naj zaposlenem razložim postopek, da si sami preverijo ali so dobili pravo nadomestilo, pri tako kompleksnem izračunu - TEŽKO. Še sama se bi pri preverjanju lovila in izgubljala čas.
Zato dopuste, praznike obračunam v višini, kot da so zaposleni delali, bolniško pa po izračunu, ki ste ga navedli tudi vi .
LP
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal nata1</i>
<br />V 48. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Res je, vendar naša nova panožna kolektivna pogodba, ki velja od 1.8
natančno povzema dikcijo 137. člena ZDR.
Torej splošne kolektivne ne morem upoštevati.
Kaj sedaj? Ali upoštevati nadure, stimulacijo ipd.
lp
Dule
<br />V 48. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Res je, vendar naša nova panožna kolektivna pogodba, ki velja od 1.8
natančno povzema dikcijo 137. člena ZDR.
Torej splošne kolektivne ne morem upoštevati.
Kaj sedaj? Ali upoštevati nadure, stimulacijo ipd.
lp
Dule
Za vsako firmo v gospodarstvu velja ZDR ter Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. TO VELJA ZA VSE V SLOVENIJI.
Poleg teh dveh predpisov pa za določene firme (ki so v panogah, za katere je sindikat sprejel še svojo kolektivno pogodbo) velja še kolektivna pogodba za te panoge. Panožna kolektivna pogodba lahko da zaposlenim samo še več pravic, kot jih dajeta zgornja predpisa. Za določena podjetja, ki se ukvarjajo z več dejavnostmi, velja celo več panožnih kolektivnih pogodb.
Tako sem jaz razumela razlage.
Poleg teh dveh predpisov pa za določene firme (ki so v panogah, za katere je sindikat sprejel še svojo kolektivno pogodbo) velja še kolektivna pogodba za te panoge. Panožna kolektivna pogodba lahko da zaposlenim samo še več pravic, kot jih dajeta zgornja predpisa. Za določena podjetja, ki se ukvarjajo z več dejavnostmi, velja celo več panožnih kolektivnih pogodb.
Tako sem jaz razumela razlage.