Ne komplicirat.
Ne glede na število decimalk pri vmesnih izračunih je bistveno :
Zneski, ki se knjižijo ali plačajo (davčna osnova, DDV) se zaokrožijo na najbližji cent. (4. tč.19.čl. ZOUE).
Dani primer : osnova 14,88, DDV 2,98, skupaj 17,86. Samo tako in nič drugače. (Še to : DDV se računa iz že zaokrožene osnove!).
Na koliko decimalk imate cene brez DDV?
Moderator: Mirko Zbačnik
Še eden, ki samo zakone citira, pa še to ne najbolj natančno.starči napisal/-a:Ne komplicirat.
Ne glede na število decimalk pri vmesnih izračunih je bistveno :
Zneski, ki se knjižijo ali plačajo (davčna osnova, DDV) se zaokrožijo na najbližji cent. (4. tč.19.čl. ZOUE).
4. točka se nanaša samo na elektriko, vodo, plin,... za vso ostalo blago zaokrožanje ni določeno.
Vprašanje: kateri so to zneski, ki se knjižijo ali plačajo?
A je to končni znesek, ali so to zneski pri vsaki postavki posebej?
A to osnovo zaokrožim pri posamezni postavki ali šele na koncu ačuna?Dani primer : osnova 14,88, DDV 2,98, skupaj 17,86. Samo tako in nič drugače. (Še to : DDV se računa iz že zaokrožene osnove!).
Obstaja eno pojasnilo dursa:
Pojasnilo DURS, št. 4230-48/2007, 29. 1. 2007
Zavezanec navaja, da ima zaradi uvedbe EUR-a po 1. 1. 2007 težave pri knjiženju vstopnega DDV na podlagi dobaviteljevih računov. Dobavitelj na računu izkazuje vrednost blaga npr. 4,02 na enoto * 16 kosov = 64,32 kar je po njegovem mnenju osnova za DDV, od katere bi moral biti obračunan DDV in sicer v znesku 12,86 €. Dobavitelj mu v navedenem primeru obračuna DDV v znesku 12,85 €, ker je vrednost na enoto 4,0150* 16 kosov =64,24 in je ta osnova prenizka. Zanima ga, ali je njegovo mnenje, da bi dobavitelj moral obračunati DDV na računu od vrednosti na enoto izražene z dvema decimalkama pravilno. V nadaljevanju pojasnjujemo:
Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006; v nadaljevanju: ZUE), o zaokroževanju govori v 19. členu. Prvi odstavek pravi, da se z dnem uvedbe eura prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti. Tretji odstavek tega člena pa, da se morajo zneski vmesnih operacij zaokrožiti na najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun ustreznega denarnega zneska.
V primeru, ki ga navaja zavezanec je dobavitelj na računu prodajno ceno za blago po preračunu v eure zaokrožil in jo izkazuje na dve decimalni mesti. Prav tako je na dve decimalni mesti zaokrožil znesek vmesne operacije, to je osnove za obračun DDV. Glede na navedeno menimo, da bi njegov dobavitelj moral obračunati DDV od osnove, zaokrožene na dve decimalni mesti (torej 4,02 € * 16 kosov = 64,32 €; 20 % DDV = 12,86 €).
Pojasnilo DURS, št. 4230-48/2007, 29. 1. 2007
Zavezanec navaja, da ima zaradi uvedbe EUR-a po 1. 1. 2007 težave pri knjiženju vstopnega DDV na podlagi dobaviteljevih računov. Dobavitelj na računu izkazuje vrednost blaga npr. 4,02 na enoto * 16 kosov = 64,32 kar je po njegovem mnenju osnova za DDV, od katere bi moral biti obračunan DDV in sicer v znesku 12,86 €. Dobavitelj mu v navedenem primeru obračuna DDV v znesku 12,85 €, ker je vrednost na enoto 4,0150* 16 kosov =64,24 in je ta osnova prenizka. Zanima ga, ali je njegovo mnenje, da bi dobavitelj moral obračunati DDV na računu od vrednosti na enoto izražene z dvema decimalkama pravilno. V nadaljevanju pojasnjujemo:
Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006; v nadaljevanju: ZUE), o zaokroževanju govori v 19. členu. Prvi odstavek pravi, da se z dnem uvedbe eura prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti. Tretji odstavek tega člena pa, da se morajo zneski vmesnih operacij zaokrožiti na najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun ustreznega denarnega zneska.
V primeru, ki ga navaja zavezanec je dobavitelj na računu prodajno ceno za blago po preračunu v eure zaokrožil in jo izkazuje na dve decimalni mesti. Prav tako je na dve decimalni mesti zaokrožil znesek vmesne operacije, to je osnove za obračun DDV. Glede na navedeno menimo, da bi njegov dobavitelj moral obračunati DDV od osnove, zaokrožene na dve decimalni mesti (torej 4,02 € * 16 kosov = 64,32 €; 20 % DDV = 12,86 €).
Ja, to pojasnilo sem videl. In ne pove (skoraj) nič uporabnega.
V tem primeru je bila težava, ker je dobavitelj na izpisu računa
prikazal ceno na dve decimalki, računal pa s ceno na 4 decimalke.
In tu je popolnoma jasno, da prejemnik računa ne ve, da je dejanska cena artikla
bila 4,0150 € in ne 4,02, kot je prikazano na računu.
In tu se strinjam z durs-om, da je potrebno računati s ceno artikla, ki je
prikazana na računu.
V primeru, ki pa ga obdelujemo v tej temi pa je vprašanje,
kako se te zadeve računajo, če imam na računu ceno artikla prikazano
na več kot dve decimalki.
Edini pogojno uporaben stavek v durs-ovem odgovoru je zadnji stavek, iz katerega
bi se dalo z nekaj domišljije razbrati, da je poterbno zaokroževati
osnovo za izračun DDVja na dve decimalii pri vsaki postavki računa posebej.
V tem primeru je bila težava, ker je dobavitelj na izpisu računa
prikazal ceno na dve decimalki, računal pa s ceno na 4 decimalke.
In tu je popolnoma jasno, da prejemnik računa ne ve, da je dejanska cena artikla
bila 4,0150 € in ne 4,02, kot je prikazano na računu.
In tu se strinjam z durs-om, da je potrebno računati s ceno artikla, ki je
prikazana na računu.
V primeru, ki pa ga obdelujemo v tej temi pa je vprašanje,
kako se te zadeve računajo, če imam na računu ceno artikla prikazano
na več kot dve decimalki.
Edini pogojno uporaben stavek v durs-ovem odgovoru je zadnji stavek, iz katerega
bi se dalo z nekaj domišljije razbrati, da je poterbno zaokroževati
osnovo za izračun DDVja na dve decimalii pri vsaki postavki računa posebej.
Res sem spregledal, da se 4. odst. izrecno sklicuje na 2.odst. (elektro itd). Domnevam pa, da je že osnovno pravilo denarne enote, da je treba vse zneske, ki jih knjižiš in/ali plačaš, zaokrožiti na cente. Žal imamo invalidno zakonodajo in to ni definirano v ZOUE, ampak se ta le sklicuje na uredbo EU (ki pa je nisem šel iskat).
Cena je lahko na poljubno decimalk – seveda pa mora biti navedena na računu ( ne kot v primeru mnenja DURS).
Po mojem mora biti v primeru računa z več artikli davčna osnova za vsakega posebej zaokrožena na cent, ker predstavlja znesek za razknjiženje zalog ( zaradi DDV ne bi bilo nujno, ker lahko po 39. čl. pravilnika obračunaš DDV skupaj od seštevka posameznih osnov – za isto stopnjo).
Ta način (po 39. čl. pravilnika) je priporočljiv zaradi manj pisanja, obenem pa se še izogneš razlikam zaradi zaokrožanja DDV po posameznih postavkah.
Cena je lahko na poljubno decimalk – seveda pa mora biti navedena na računu ( ne kot v primeru mnenja DURS).
Po mojem mora biti v primeru računa z več artikli davčna osnova za vsakega posebej zaokrožena na cent, ker predstavlja znesek za razknjiženje zalog ( zaradi DDV ne bi bilo nujno, ker lahko po 39. čl. pravilnika obračunaš DDV skupaj od seštevka posameznih osnov – za isto stopnjo).
Ta način (po 39. čl. pravilnika) je priporočljiv zaradi manj pisanja, obenem pa se še izogneš razlikam zaradi zaokrožanja DDV po posameznih postavkah.