Pozdravljeni !
Še vedno rešujem nove SRS.
Kakšna je razlika, če OS knjižiš na 040(vrednotenje po modelu nabavne vrednosti ) ali OS knjiženo na 042 (vrednoteno po modelu prevrednotenja) oz.kaj je boljše ?
Kam knjižiti zamudne obresti npr. od Telekoma in kam prihodke bančnih obresti?
Kam se prenese prejšna knjižba iz 176 (dana posojila)?
prosim za pomoč
Kakšna je vsebinska razlika med evidentiranjem na konto 040 ali 042: VELIKA (poglejte tudi v SRS 39 in splošni SRS 1):
Na konto 040 evidentiramo nabavno vrednost osnovnega sredstva za katerega smo izbrali model nabavne vrednosti in ga ne moremo prevrednotiti navzgor (osnovno sredstvo se mora le oslabiti, kolikor je njegova knjigovodska vrednost večja od poštene vrednosti).
Na ontu 042 evidentiramo opremo, za katero smo se odločiti uporabiti model prevrednotenja (je zasebnik izbral za svojo računovodsko usmeritev): Prevrednotenje pomeni, da morate na bilančni presečni dan (na dan sestavljanje računovodskih izkazov) ugotavljati novo pošteno vrednost, ki jo običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja. V tem primeru se zaradi prevrednotenja povečata knjigovodska vrednost sredstev (razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti) in podjetnikov kapital (konto 952 za opremo).
- zamudne obresti iz poslovnih razmerij z dobavitelji: 742, na ta konto evidentirate tudi negativne tečajne razlike iz obveznosti do dobaviteljev iz tujine;
- prihodke iz bančnih obresti (TRR): 772 Finančni prihodki iz poslovnih razmerij, kamor evidentirate tudi zamudne obresti prejete od kupcev, pozitivne obresti prejete za bančne depozite, pozitivne tečajne razlike iz terjatev do tujine ..);
- za posojila je nov konto 180.
SLOVAN!
Se jaz bi prosila za pojasnilo, kaj je boljše ? Nepremičnina je kupljena za oddajanje v turistični najem, seveda je še potrebna popravila, računajo da jo bodo usposobili za oddajanje v roku 8 mesecev.
Prosim vas če mi lahko poveste kako bi jo bilo najboljše poknjižiti in na kakšne konte, ter za majhno razlago med modelom po nabavni vrednosti ali po modelu prevrednotenja.
Že vnaprej hvala.
LP
Razmišljajva skupaj:
Vaša nepremičnina, če jo boste dajali v poslovni najem (premalo ste povedali o vrsti dejavnosti, ki se bo opravljala s to nepremičnino), bo najbrž imela naravo naložbene nepremičnine (skupina 01). Za naložbene nepremičnine velja model vrednotenja: ali po nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti (prevrednotenja). Za opredmetena osnovna sredstva velja model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja.
Model nabavne vrednosti (v obeh primerih) pomeni pripoznavanje sredstva po njihovi nabavni vrednosti. Nabavna vrednost sestavljajo: nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne vrednosti se odštevajo trgovinski in drugi popusti. Nabavne vrednosti kasneje ne moremo prevrednotiti navzgor (okrepitev sredstva oziroma povečanje na višjo pošteno vrednost), moramo pa knjigovodsko vrednost sredstva oslabiti, če je ta višja od njene poštene vrednosti. Oslabitev sredstva predstavlja odhodek (720-če gre za opredmeteno osnovno sredstvo oziroma 751-če gre za naložbeno nepremičnino). Osnova za amortizacijo je nabavna vrednost sredstva.
Model prevrednotenja pri osnovnih sredstvih (osnova za amortizacijo je nova vrednost) oziroma model poštene vrednosti pri naložbeni nepremičnini, pa sledi ugotavljanju poštene vrednosti na podlagi ponovne cenitve sredstva s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. Ugotavljanje nove poštene vrednosti pomeni vrednost, ki bi jo dosegla nepremičnina na bilančni dan - torej koliko je nepremičnina vredna na dan sestavljanja bilance. Učinek takšnega prevrednotenja (prilagoditve knjigovodske vrednosti nepremičnine na novo vrednost) vpliva:
- na presežek iz prevrednotenja, če gre za prevrednotenje osnovnega sredstva (951);
- na poslovni izid, če gre za prevrednotenje naložbene nepremičnine (konto 780).
Presežek iz prevrednotenja opredmetenega osnovnega sredstva (konto 951) "zmanjšujemo" ali a) za znesek amortizacije, ki pripada razliki med povečano vrednostjo in prejšnjo nabavno vrednostjo, to razliko prenesemo na konto 934-na preneseni poslovni izid. Evidentiranje preko prenesenega poslovnega izida vključimo tudi v davčno bilanco; ali b) prenesemo v celoti na preneseni poslovni izid šele ob odtujitvi sredstva.
Kot sami vidite, se pri modelu vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti vključujejo v prihodke tudi nerealiziriani dobički (dobički brez denarnega toka), kar posledično vpliva tudi na dohodninsko osnovo in višjo dohodnino. Pri izbranem modelu poštene vrednosti naložbenih nepremičnin tudi ne amortiziramo nepremičnine, saj njeno vrednost ugotavljamo s cenitvijo (zmanjšanje in povečanje poštene vrednosti).
Za nepremičnine, ki se gradijo (tudi obnavljajo....) za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremične, pa v trenutku nabave še ne ustrezajo pogojem za opredelitev kot naložbena nepremičnina, se uporablja splošni SRS 1 (027-nepremičnina v gradnji oziroma izdelavi). Ko se gradnja konča, podjetje/zasebnik razvrsti nepremičnino ter sprejme sklep o izbranem modelu vrednotenja.
nekaj let nazaj smo v firmi kupili nepremičnino izredno ugodno; čez kakšno leto smo potrebovali kredit in smo dali oceniti nepremičnino sodno zapriseženemu cenilcu; ta je ocenil nepremičnino bistveno višje kot smo jo mi kupili; razliko med nabavno vrednostjo in novo ocenjeno vrednostjo smo poknjižili takrat kot podkonto te nepremičnine (kto 0/95) in tudi posebej obračunavali amortizacijo za to nepremičnino; stroške amortizacije med nab.vred. in prevrednotenjem nismo nikoli dajali v stroške, temveč smo knjižili 95/0 ; na ta način smo v bistvu, če tako pogledaš na kapitalski strani zmanjševali konto 95 ter hkrati zmanjševali aktivno stranj;
sedaj pa mi ni jasno zakaj bi morali to takoimenovano amortizacijo iz naslova prevrednotenja povečevati v DDPO za leto 2006, saj nismo iz tega naslova nikoli imeli niti stroškov, niti prihodkov, temveč je na prvi pogled samo aktiva in pasiva na ta način malce večja v končni sumi.
tukaj enostavno ne razumem teh zadev in bi prosila za bolj po "domače" razlago;
hvala vnaprej!
Sami ste ugotovili, da ste v preteklih letih (do uvedbe SRS 2006)amortizacijo od krepljenega dela nabavne vrednosti izkazovali ločeno in za znesek obračunane amortizacije direktno zmanjševali presežek iz prevrednotenja (95 - lahko pa bi tudi amortizacijo izkazazali v celoti 43/ in ustrezni del amortizacije prenesli v prihodke 95/78). Kar pomeni, da ta del amortizacije ni bil v stroških (ne v poslovni bilanci in ne v davčni bilanci).
Po SRS 2006 je vsa obračunana amortizacija strošek, tisti del amortizacije, ki odpade na okrepljeni del nabavne vrednosti pa prenesemo v preneseni poslovni izid (konto /934). To pomeni, da imamo v stroških tudi tisti del stroškov amortizacije, ki ustreza "prevrednotovalnemu popravku kapitala", saj nismo prenesli tega dela v prihodke, temveč mimo tekočega poslovnega izida v preneseni poslovni izid. Zato pa je potrebno popraviti (povečati) davčno osnovo za ta del prenosa v preneseni poslovni izid.
In še nekaj: izkazovanje osnovnega sredstva po njegovi pošteni vrednosti (na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca) in prenos razlike kot presežek iz prevrednotenja, pomeni začasni "skriti" dobiček tega osnovnega sredstva. Če bi osnovno sredstvo prodali (npr. po isti ceni, kot ste jo prevrednotili), bi preostanek presežka iz prevrednotenja predstavljal dobiček pri prodaji tega sredstva, zato bi ga izkazali kot prevrednotovalni poslovni prihodek.
hvala za bolj po domače razloženo in mislim, da razumem v čem je fora; skratka, če želiš imeti v bilanci stanja imeti izkazana dejanska realna stanja opreme oz. investicij je pravilno, da imaš zgradbo vrednoteno po tržni vrednosti; sedaj me pa zanima:
1. ali lahko s 1.1.06 storniram vse te knjižbe prevrednotenja in izkazujem v sredstvih zgolj nabavno vrednost (recimo, da se odločimo, da vrednotimo sredstva izključno po nabavni vrednosti).
2. ali lahko izkazujemo sredstva za zgradbo po tržni vrednosti, za ostalo opremo pa zgolj po nabavni vrednosti?
3. če pravilno razumem, moramo sedaj za vsa leta nazaj, ko smo obračunavali amortizacijo od tega prevrednotenja sedaj povečati davčno osnovo za ta znesek amortizacije?
enostavno sem v dilemi kaj storiti? po eni strani bi želeli, da imamo v sredstvih dejansko tržno vrednost; to potrebujemo predvsem zaradi bank, ki želijo imeti dejansko izkazano vrednost sredstev, po drugi strani nas pa to vsako leto "udari po žepu" zaradi davka na dobiček;
če pa se odločimo zadevo prodati je pa seveda na koncu manjši dobiček od prodaje, ki izkazuje potem toliko manj davčne osnove za obračun davka na dobiček...??
1. ne morete stornitati, ker vam piše v prehodnih določbah k Uvodu k SRS 2006, da so te prevrednotene vrednosti lahko njihove izvirne nabavne vrednosti in da to pomeni tudi vrednotenje po modelu nabavne vrednosti na dan 01.01.2006. Ohranjen presežek iz prevrednotenja v skupini 95, pa boste porabljali tako kot piše zgoraj (95/934) in ga prenašali tudi v davčno osnovo.
2. Lahko se odločite za vrednotenje po metodi prevrednotenja samo za zgradbe in zemljišča, ne pa za opremo. Ne morete prevrednotiti le ene stavbe drugih pa ne, samo celoto.
3. Za že obračunano amortizacije ničesat ne popravljate, davčno osnovo boste popravljali od leta 2006, ko boste celotno amortizacijo knjižili na skupino 43/; in nato od okrepljenega dela prenesli iz 95/934.
4. Prevrednotena osnovna sredstva in prenosi amortizacije iz skupine 95 v preneseni poslovni izid nima nobena vpliva na davek od dobička. Saj imate med odhodki vso amortizacijo, nato pa v "prihodke" prenesete samo tisti del amortizacije, ki se izračuna od povečane vrednosti osnovnega sredstva. Torej tisti del, ki ste ga še v letu 2005 evidentirali 95/03 (če gre za zgradbe).
Slovan najlepša hvala za vaše odgovore, ste mi pomagali razjasnit pojme. Me pa še vedno pri tej zadevi nekaj moti. AM gre v stroške tudi v izkazu poslovnega izida - zmanjšuje dobiček poslovnega leta. "Prihodki"(kto 934) pa so vidni samo v davčni bilanci ter bilanci stanja v izkazu poslovnega izida pa ne. Zaradi tega dejstva ( v letu 2006 smo takšno prevrednoteno zgradbo prodali ) imamo sedaj v ikazu poslovnega izida izgubo, davčno pa "dobiček". Ali je možno na kakšen način vse peljat preko tekočega poslovnega izida ( dobička ) saj davek iz dohodka pr.oseb v obeh primerih plačaš isto???
Na žalost ne, presežek iz prevrednotenja zgradb se prenaša v preneseni poslovni izid in ne v tekoči poslovni izid ob odpravi pripoznanja sredstva. Izguba najbrž ni rezultat prodaje prevrednotenega osnovnega sredstva, res pa je, da iz samega izkaza ni videti učinka dezinvestiranja. Bo pa potrebno nekaj več napisati v pojasnila k računovodskim izkazom. Npr. Učinek pri prodaji osnovnih sredstev je xxxx, ki pa ni izkazan v celoti v tekočem poslovnem izidu, ker je direktno povečal preneseni poslovni izid.
