Odpis terjatev
Moderator: Mirko Zbačnik
Lotica hvala, ampak mi vseeno še ni jasno
kako pa potem knjižim popravek DDV-ja, ko bo stečajni postopek zaključen, če sedaj vknjižim vrednost brez DDV-ja. Logično mi je, da DDV, ki je vključen v terjatev ni davčno priznani? Sedaj se ukvarjam s temi popravki in bi jih rada zaključila !!
Hvala za pomoč, lp Sonja
kako pa potem knjižim popravek DDV-ja, ko bo stečajni postopek zaključen, če sedaj vknjižim vrednost brez DDV-ja. Logično mi je, da DDV, ki je vključen v terjatev ni davčno priznani? Sedaj se ukvarjam s temi popravki in bi jih rada zaključila !!
Hvala za pomoč, lp Sonja
Ko je postopek zaključen, torej objavljeno to v Uradnem listu, se DDV lahko zmanjša. Takrat je zmanjšanje na kontu 260 (izstopni ddv) in storno tega, kar je še ostalo na kupcu -120.
Mani se zdi nesmiselno, da bi tudi za DDV oblikovala popravek vrednosti terjatev, ampak verjetno kdo dela tudi drugače. To je pač stvar presoje.
LP
Mani se zdi nesmiselno, da bi tudi za DDV oblikovala popravek vrednosti terjatev, ampak verjetno kdo dela tudi drugače. To je pač stvar presoje.
LP
1.podjetje je po stečajnem postopku bilo izbrisano; dobili nismo niti tolarja; ali lahko sedaj na osnovi sklepa o izbrisu podjetja oblikujemo popravek DDVja in terjatev v celoti odpišemo v breme davčno priznanih odhodkov?
2. vložili smo izvržbo večim kupcem. ker kupci niso imeli nobenih sredstev, je odvetnik predlagal, da gremo preko sodnega izvršitelja na rubež; to smo v preteklosti večkrat storili, samo rezultat je bil tak, da običajno nismo dobili niti tolarja, ali pa smo dobili 0,01% terjatve; stroški rubežnika niso tako poceni in končnega efekta na koncu ni. ali lahko zadevo zaključimo in odpišemo v breme davčno priznanih odhodkov?, ne da bi plačevali in šli v postopek rubeža? - zneski običajno niso veliki - to je tam do 200.000,00, rubežnik pa nikoli ne zahteva manj kot 40.000,00 SIT.
2. vložili smo izvržbo večim kupcem. ker kupci niso imeli nobenih sredstev, je odvetnik predlagal, da gremo preko sodnega izvršitelja na rubež; to smo v preteklosti večkrat storili, samo rezultat je bil tak, da običajno nismo dobili niti tolarja, ali pa smo dobili 0,01% terjatve; stroški rubežnika niso tako poceni in končnega efekta na koncu ni. ali lahko zadevo zaključimo in odpišemo v breme davčno priznanih odhodkov?, ne da bi plačevali in šli v postopek rubeža? - zneski običajno niso veliki - to je tam do 200.000,00, rubežnik pa nikoli ne zahteva manj kot 40.000,00 SIT.
knjiženje odpisa terjatev- zmanjšanje izstopnega ddv
Knjiženje odpisa terjatev:
129/120
721/129
kar mi ostane na 120 torej DDV zmanjšam izstopni ddv na 260.
Mam pa problem, kar se tiče obrazcev. Smo 3-mesečni zavezanec in odpisujem terjatev iz leta 2002 (je že zaključen stečaj).
Ali moram pri oddaji ddv, dodat tudi prilogo (popravki za nazaj), ki se nanaša na leto 2002? Drugače durs ne bo videl, iz naslova česa zmanjšujemo 260?
Hvala
129/120
721/129
kar mi ostane na 120 torej DDV zmanjšam izstopni ddv na 260.
Mam pa problem, kar se tiče obrazcev. Smo 3-mesečni zavezanec in odpisujem terjatev iz leta 2002 (je že zaključen stečaj).
Ali moram pri oddaji ddv, dodat tudi prilogo (popravki za nazaj), ki se nanaša na leto 2002? Drugače durs ne bo videl, iz naslova česa zmanjšujemo 260?
Hvala
izbrisano podjetje
imamo staro terjatev pet let; podjetje nismo tožili, ker itak ni nič več poslovalo zadnja 4 leta in bi s tem ustvarjali podjetju nepotreben strošek;
sedaj pa sem zasledila, da je bilo v letu 2008 to podjetje izbrisano iz registra podjetij (lastniki pa so tujci!) in sicer zato, ker dve leti sploh ni oddajalo bilanc.
kaj naj naredim sedaj s temi terjatvami? jaz nisem vsa leta nič popravljala terjatev, niti DDVja ampak je enostavno samo ležalo na kontu 120.
ali lahko odpišem v breme odhodkov (kto 72) in si to tudi priznavam v davčnem obračunu kot davčno priznano?
kaj naj naredim z DDVjem? v kolikor bi bil ta odpis davčno priznan ali lahko evidentiram v decembru 08 kto -12/-260 in si s tem zmanjšam obračunani DDV?
sedaj pa sem zasledila, da je bilo v letu 2008 to podjetje izbrisano iz registra podjetij (lastniki pa so tujci!) in sicer zato, ker dve leti sploh ni oddajalo bilanc.
kaj naj naredim sedaj s temi terjatvami? jaz nisem vsa leta nič popravljala terjatev, niti DDVja ampak je enostavno samo ležalo na kontu 120.
ali lahko odpišem v breme odhodkov (kto 72) in si to tudi priznavam v davčnem obračunu kot davčno priznano?
kaj naj naredim z DDVjem? v kolikor bi bil ta odpis davčno priznan ali lahko evidentiram v decembru 08 kto -12/-260 in si s tem zmanjšam obračunani DDV?
opominjali so jih že - po telefonu, vendar vedno so bili izgovori, da ni denarja; zakaj niso vložili izvržbe? zato, ker bi to bili nepotrebni stroški, ker podjetje ni imelo nobenega premoženja niti prometa itd. - družba, ki ji to dolguje je odvetniška in so bili v celoti seznanjeni s situacijo in so v bistvu tudi vedeli, da težko, da bodo dobili plačano svoje delo - vendar račun so jim izstavili, ker dejansko delo je bilo opravljeno.
kakorkoli že: podjetje je izbrisano, tujcev itak tukaj ni, da bi jih lahko osebno tožili, tako, da je sedaj samo vprašanje kako speljati, da bi bilo to davčno priznan odhodek?
lastniki so tujci in so izginili, kaj so naredili z DDVjem vprašanje?
ok, DDVja ne bomo popravljali - kako pa zapiram vrednost DDVja?
xxx/1200 DDV ?
kakorkoli že: podjetje je izbrisano, tujcev itak tukaj ni, da bi jih lahko osebno tožili, tako, da je sedaj samo vprašanje kako speljati, da bi bilo to davčno priznan odhodek?
lastniki so tujci in so izginili, kaj so naredili z DDVjem vprašanje?
ok, DDVja ne bomo popravljali - kako pa zapiram vrednost DDVja?
xxx/1200 DDV ?
N vem zakaj ne bi mogli popravljati ddv, saj je več kot očitno, da terjatev ni bila plačana, potem pa nam naj država plača terjatve, pa jim pustimo ddv, večkrat se tudi zgodi da dolžnik ni bil davčni zavezanec, torej si ni odbijal ddv, pa tudi se zgodi, da dolžnik fakture, ki je ni nameraval plačati tudi ni knjižil v poslovne knjige, tako, da si spet ni odbijal ddv.
Več kak nerazumljivo je pa to, da bi morali poslati ne vem koliko opominiv in tožb itd, kar upniku povzroči še mnogo dodatnih stroškov,
Vidim, da smo Slovenci, še vedno potrpežljiv narod,.....
lp, jaz bi si popravla tudi ddv
Več kak nerazumljivo je pa to, da bi morali poslati ne vem koliko opominiv in tožb itd, kar upniku povzroči še mnogo dodatnih stroškov,
Vidim, da smo Slovenci, še vedno potrpežljiv narod,.....
lp, jaz bi si popravla tudi ddv
Sem šla še enkrat pogledati, kaj piše v ZDDV in popravljam - če je podjetje izbrisano iz sodnega registra, se DDV lahko popravlja. Se opravičujem za napačno informacijo.
LP
39. člen
(druge določbe)
(1) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.
(2) Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če naročnik blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil, in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
LP
39. člen
(druge določbe)
(1) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.
(2) Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če naročnik blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil, in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.





