Novi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. 40/2004) v 1. odstavku 28. čl. pravi, da bodo plače in nadomestila plač davčno priznani odhodki v obračunanem znesku le, če bodo obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami na ravni države.
V kolikor je meni znano, kolektivne pogodbe v svojih tarifnih razredih predpisujejo le izhodišne plače za posamezen razred. Doslej še nikjer nisem zasledila najvišje plače posemeznega razreda.
Zanima me sledeče.
Komercialist s V. stopnjo izobrazbe prejme cca. 300.000.- sit bruto plače. Ali je po Vašem mnenju to plača, ki torej ni v skladu s splošno kolektivno pogodbo in bo njen del po novem zakonu davčno nepriznan?
Zahvaljujem se za vaša mnenja.
Davčno nepriznan del plače
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Veronika Kajzer
- Začetnik
- Prispevkov: 46
- Pridružen: 03 Sep 2004, 09:43
- Kraj: Slovenia
Tu bi še jaz pristavila svoje vprašanje:
pri s.p. je davčno priznan strošek največ do višine kol.pogodbe (mislim, da je to 42.čl.Zakona o dohodnini), kaj je v praksi, sklepate z vsakom delavcem individualno pogodbo, oziroma, kaj je če delavca nagrajuješ s stimulacijo. Kakšne so vaše izkušnje z inšpektorji.
Janika
pri s.p. je davčno priznan strošek največ do višine kol.pogodbe (mislim, da je to 42.čl.Zakona o dohodnini), kaj je v praksi, sklepate z vsakom delavcem individualno pogodbo, oziroma, kaj je če delavca nagrajuješ s stimulacijo. Kakšne so vaše izkušnje z inšpektorji.
Janika
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Za stimulacije morate imeti pravilnik. Če ga pravilno uporabljate, po mojem ne sme biti problemov.
A so kje mogoče objavljene (mogoče le priporočene) gornje meje tarifnih razredov, oziroma razmerje med najvišjo in najnižjo plačo po kolektivni pogodbi? Problem vidim za majhna podjetja, z manj zaposlenimi, ki nimajo sprejetih teh aktov.
Mirko
A so kje mogoče objavljene (mogoče le priporočene) gornje meje tarifnih razredov, oziroma razmerje med najvišjo in najnižjo plačo po kolektivni pogodbi? Problem vidim za majhna podjetja, z manj zaposlenimi, ki nimajo sprejetih teh aktov.
Mirko
Res je, KP predpisujejo minimum, ni omejitve navzgor.
Ne vem zakaj kdo ne bi smel imeti 300000 in več plače. Bo pa sklenil individualno pogodbo, brez omenjanja Kp, tarifnih, plačilnih razredov.
Pogodba je dvostranski akt in oba pogodbenika se dogovorita.
To, da v zakonu piše, da bodo plače in nadomestila plač davčno priznani odhodki v obračunanem znesku le, če bodo obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami na ravni države razumem, da pomeni, da je poptrebno imeti podlago, da od zneskov nad Uredbo morajo biti obračunani davki in prispevki...
LP
Ne vem zakaj kdo ne bi smel imeti 300000 in več plače. Bo pa sklenil individualno pogodbo, brez omenjanja Kp, tarifnih, plačilnih razredov.
Pogodba je dvostranski akt in oba pogodbenika se dogovorita.
To, da v zakonu piše, da bodo plače in nadomestila plač davčno priznani odhodki v obračunanem znesku le, če bodo obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami na ravni države razumem, da pomeni, da je poptrebno imeti podlago, da od zneskov nad Uredbo morajo biti obračunani davki in prispevki...
LP
tu moram še jaz pristavit piskerček
pogodba o zaposlitvi je dejansko pogodba med delodajalcem in delavcem; malo je govora o takih, ki se zanimajo za to, kako prikazati večjo plačo od objavljene (zalostno,ne?)
v glavnem, ko(če) podpisujete pogodbo, kjer je plača določena višja kot v kolektivni pogodbi, pač podpisujete individualno pogodbo. Problem se vam (po moje) lahko pojavi samo, če je delavec noče podpisati - ker mora v taki pogodbi biti določeno vse - obveznosti in pravice delavca in delodajalca (kar je sicer urejeno s kolektivno pogodbo)
tolko v razmišljanje
pogodba o zaposlitvi je dejansko pogodba med delodajalcem in delavcem; malo je govora o takih, ki se zanimajo za to, kako prikazati večjo plačo od objavljene (zalostno,ne?)
v glavnem, ko(če) podpisujete pogodbo, kjer je plača določena višja kot v kolektivni pogodbi, pač podpisujete individualno pogodbo. Problem se vam (po moje) lahko pojavi samo, če je delavec noče podpisati - ker mora v taki pogodbi biti določeno vse - obveznosti in pravice delavca in delodajalca (kar je sicer urejeno s kolektivno pogodbo)
tolko v razmišljanje
Moram malo popraviti svoje mnenje o "visokih"plačah. Napisala sem, da v primeru 300000 plače, če ne gre drugače se sklene individualna pogodba vendar le v primeru, ko delodajalec nima v svojem aktu definiranega takšnega plačilnega razreda.
Vedno so objavljene izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede, ki predtsavljajo minimum. Delodajalec lahko postavi višje zneske izhodiščnih plač po TR. V okviru teh TR so plačilni razredi, ki jih delodajalec definira v svojem aktu.
V primeru, da za plačo 300000, delodajalec nima definiranega plačilnega razreda, sklene individualno pogodbo. Če se v okviru VI ali VII tarifnega ratzreda nahaja plačilni razred oz. plača v višini 300000 pa sklene pogodbo o zaposlitvi na osnovi določene KP.
Želim povedati to, da z definiranjem plačilnih razredov si šele <b>delodajalec</b> postavi nekakšno zgornjo mejo plač po KP.
Lp
Vedno so objavljene izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede, ki predtsavljajo minimum. Delodajalec lahko postavi višje zneske izhodiščnih plač po TR. V okviru teh TR so plačilni razredi, ki jih delodajalec definira v svojem aktu.
V primeru, da za plačo 300000, delodajalec nima definiranega plačilnega razreda, sklene individualno pogodbo. Če se v okviru VI ali VII tarifnega ratzreda nahaja plačilni razred oz. plača v višini 300000 pa sklene pogodbo o zaposlitvi na osnovi določene KP.
Želim povedati to, da z definiranjem plačilnih razredov si šele <b>delodajalec</b> postavi nekakšno zgornjo mejo plač po KP.
Lp
Na seminarju na GZ mi je bilo odgovorjeno,da moramo vse delavce razvrstiti v TR.Samo poslovodni delavec ima lahko individualno pogodbo.
Ker je pri nas polovica delavcev plačana glede na opravljen promet,
prejemajo večino mesecev v letu razmeroma visoke plače in imamo z njimi sklenjene individualne pogodbe.Zdaj naj bi tudi te delavce razvrstili v TR in vse kar bo nad osnovno plačo opredelili kot stimulacijo.Tako bo prihajalo do tega,da bo stimulacija tudi za 150%
večja od osnovne plače.Ker pa je vse odvisno od prometa, si ne upam
osnovne plače dvigniti na tako višino,da stimulacija ne bi bila tako visoka.
Od seminarja je minilo gotovo že pol leta,pa nisem še nič spremenila,še kar razmišljam!
Ker je pri nas polovica delavcev plačana glede na opravljen promet,
prejemajo večino mesecev v letu razmeroma visoke plače in imamo z njimi sklenjene individualne pogodbe.Zdaj naj bi tudi te delavce razvrstili v TR in vse kar bo nad osnovno plačo opredelili kot stimulacijo.Tako bo prihajalo do tega,da bo stimulacija tudi za 150%
večja od osnovne plače.Ker pa je vse odvisno od prometa, si ne upam
osnovne plače dvigniti na tako višino,da stimulacija ne bi bila tako visoka.
Od seminarja je minilo gotovo že pol leta,pa nisem še nič spremenila,še kar razmišljam!
Naj še jaz dodam nasvet inšpektorja za delo, ki je pri nas pregledoval pravilnike:
Delovna mesta so razdeljena v tarifne razrede, tarifni razredi pa v plačilne razrede. Delavci naj praviloma ne bi napredovali v višje tarifne razrede (razen če dokončajo še kakšno šolo ali če jih zaposlimo na drugo-zahtevnejše delovno mesto, za katerega so usposobljeni), lahko pa napredujejo v višje plačile razrede. S kolektivnimi pogodbami so opredeljeni samo najnižji količniki vsakega razreda. Zato lahko en tarifni razred razdelimo na poljubno število plačilnih razredov, količniki navzgor niso omejeni. Tako ima lahko zgornji plačilni razred v IV. tarifnem razredu višji količnik, kot prvi plačini razred v V. tarifnem razredu.
Primer (izmišljen):
III. tarifni razred ima plačile razrede s količniki 1,25 - 1,35 - 1,45
IV. tarifni razred pa 1,40 - 1,50 - 1,60
Zato ima delavec v zgornjem plačilnem razredu nižjega tarifnega razreda višjo osnovno plačo kot delavec v višjem tarifnem razredu.
Po želji lahko določamo količnike ali pa dvignemo izhodiščno plačo prvega razreda, katero množimo s količniki.
In to vse skupaj JE V SKLADU S KOLEKTIVNO POGODBO! In torej je davčno priznan odhodek.
Delovna mesta so razdeljena v tarifne razrede, tarifni razredi pa v plačilne razrede. Delavci naj praviloma ne bi napredovali v višje tarifne razrede (razen če dokončajo še kakšno šolo ali če jih zaposlimo na drugo-zahtevnejše delovno mesto, za katerega so usposobljeni), lahko pa napredujejo v višje plačile razrede. S kolektivnimi pogodbami so opredeljeni samo najnižji količniki vsakega razreda. Zato lahko en tarifni razred razdelimo na poljubno število plačilnih razredov, količniki navzgor niso omejeni. Tako ima lahko zgornji plačilni razred v IV. tarifnem razredu višji količnik, kot prvi plačini razred v V. tarifnem razredu.
Primer (izmišljen):
III. tarifni razred ima plačile razrede s količniki 1,25 - 1,35 - 1,45
IV. tarifni razred pa 1,40 - 1,50 - 1,60
Zato ima delavec v zgornjem plačilnem razredu nižjega tarifnega razreda višjo osnovno plačo kot delavec v višjem tarifnem razredu.
Po želji lahko določamo količnike ali pa dvignemo izhodiščno plačo prvega razreda, katero množimo s količniki.
In to vse skupaj JE V SKLADU S KOLEKTIVNO POGODBO! In torej je davčno priznan odhodek.
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
