Zanima me nekaj zadev v zvezi s popoldanskim s.p.jem / pavsalistom....
torej, imel bom dejavnost prevajanja in si bom poleg sluzbe omislil se
popoldanca. Na leto bom izdal cca. 20 racunov in skupni znesek ne bo
presegal 10.000€.
1. Najprej... kako mora izgledati racun: ime podjetja, naslov, davcna,
racun, znesek (recimo 200€;, DDVja ni), datum, podpis, zig in
prilozen sklep davcne, da sem pavsalec. Je to OK, se kaj? Ali moram ze
jest na racunu preracunati teh 25%?
2. Znesek dobim nakazan na poslovni racun. Kako do denarja? Grem na banko,
napisem obrazec za dvig gotovine... je se kaksna druga moznost, bancna
kartica tako kot pri fizicnih osebah? Je te dvige gotovine potrebno
posebej kje evidentirati?
3. Mesecno placujem nekaj manj kot 30€; prispevkov... gredo ti zneski
s poslovnega racuna? Glede na to, da bo zacetno stanje na racunu 0€;
ali lahko tudi sam polozim na racun nekaj sredstev... recimo 200€;
ali moram nujno cakati do prvih prilivov? Ali moram poleg tega, da placam
prispevke... na davcno mesecno posredovati tudi kaksna druga dokazila?
4. Kako pa je z vodenjem poslovnih knjig pri popoldancih /normirancih? Kaj
moram pravzaprav sploh voditi? Je kaksna fajn stran / literatura kjer bi
se dalo izvedeti kaj vec.
Se opravicujem za telebanasta vprasanja.. vendar, vsak zacetek je poln
nejasnosti. Hvala za vaso pomoc.
lp, M
Popoldanec, pavsalec, poslovni racun
Moderator: Mirko Zbačnik
1.) Žig ni nujen, zgleda pa bolj zares. Na računu navedi tudi izračun odbitka davka (25% od 75% vrednosti računa) in razliko za nakazilo na tvoj TRR.
2) Lahko kartica, še enostavneje (ceneje) je trajni nalog za prenakazilo na osebni račun, s katerega lahko tudi plačuješ prispevke.
3.) Če ne boš izdajal računov fizičnim osebam, je to vse.
4).Voditi moraš samo evidenco (seznam) izdanih računov. Pomemben je predvsem datum prejetega plačila - v prihodek leta grejo računi, plačani v tistem letu. Dobiček (osnova za letno dohodnino) je 75% vsote računov (v januarju podatke pošljejo kupci DURSU in tebi - preveri!) minus prispevki.
2) Lahko kartica, še enostavneje (ceneje) je trajni nalog za prenakazilo na osebni račun, s katerega lahko tudi plačuješ prispevke.
3.) Če ne boš izdajal računov fizičnim osebam, je to vse.
4).Voditi moraš samo evidenco (seznam) izdanih računov. Pomemben je predvsem datum prejetega plačila - v prihodek leta grejo računi, plačani v tistem letu. Dobiček (osnova za letno dohodnino) je 75% vsote računov (v januarju podatke pošljejo kupci DURSU in tebi - preveri!) minus prispevki.
Dodatno k odgovoru starči:
1) priložite potrdilo davčnega organa, da ugotavljate davčno osnovo od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (ne odločbe, da se pavšalist - opravljate dejavnost kot svoj postranski poklic)
5) v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost morate voditi: evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev (tistih, ki jih imate vključene v sredstva s.p.-ja).
LP
1) priložite potrdilo davčnega organa, da ugotavljate davčno osnovo od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (ne odločbe, da se pavšalist - opravljate dejavnost kot svoj postranski poklic)
5) v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost morate voditi: evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev (tistih, ki jih imate vključene v sredstva s.p.-ja).
LP
Podvprašanje: Vem sicer, da piše, da naj bi normirc vodil tudi evidenco OS. Ampak : - zakaj bi moral kakorkoli dokazovati, da uporablja kakšnakoli lastna OS (lahko so ženina ali očetova)? In morebitne posledice, če po recimo štirih letih preide na dejanske stroške : če bo imel OS v evidenci ta štiri leta, se bo DURS najbrž spomnil, da se šteje, da so štiri leta amortizacije že šla po vodi?
Zakaj bi moral voditi evidenco osnovnih sredstev, ki jih uporablja pri svojem delu in so njegova last? ker je tako predpisal zakonodajalec.
Če smatra, da za njegovo opravljanje ni potrebno osnovnih sredstev (računalnika...) in jih tudi nima v lasti, bo pač evidenca prazna.
Če bo vpisal osnovno sredstvo v evidenco in bo npr. po štirih letih prešel na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih stroških ter izkazal konkretno osnovno sredstvo v sredstvih s.p.-ja (saj bo komaj takrat izdelal bilanco stanja, ker bo moral voditi poslovne knjige, ki jih kot normiranec ne rabi): knjigovodska vrednost tega osnovnega sredstva je nabavna vrednost zmanjšana za "amortizacijo" . Saj ima vendar osnovno sredstvo ves čas opravljanja dejavnosti "v knjigah s.p.-ja" in z uporabo !izgublja" na svoji vrednosti.
Tudi ob predpostavki, da osnovno sredstvo ni vključeno v evidenco in bi ga prenesli v s.p.- iz gospodinjstva kasneje (zaradi izkazovanja stroška amortizacije), ko bi se davčna osnova ugotavljala na podlagi dejanskih stroškov, kakšna bi bila vrednost tega konkretnega osnovnega sredstva?
Verjetno: tržna vrednost (ta bi upoštevala starost sredstva); ocenjena vrednost s strani uradnega cenilca (tudi ta upošteva starost sredstva); kar pomeni isto, kot to kar pravite sami: DURS se bo spomnil in mu upošteval "amortizacijo".
LP
Če smatra, da za njegovo opravljanje ni potrebno osnovnih sredstev (računalnika...) in jih tudi nima v lasti, bo pač evidenca prazna.
Če bo vpisal osnovno sredstvo v evidenco in bo npr. po štirih letih prešel na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih stroških ter izkazal konkretno osnovno sredstvo v sredstvih s.p.-ja (saj bo komaj takrat izdelal bilanco stanja, ker bo moral voditi poslovne knjige, ki jih kot normiranec ne rabi): knjigovodska vrednost tega osnovnega sredstva je nabavna vrednost zmanjšana za "amortizacijo" . Saj ima vendar osnovno sredstvo ves čas opravljanja dejavnosti "v knjigah s.p.-ja" in z uporabo !izgublja" na svoji vrednosti.
Tudi ob predpostavki, da osnovno sredstvo ni vključeno v evidenco in bi ga prenesli v s.p.- iz gospodinjstva kasneje (zaradi izkazovanja stroška amortizacije), ko bi se davčna osnova ugotavljala na podlagi dejanskih stroškov, kakšna bi bila vrednost tega konkretnega osnovnega sredstva?
Verjetno: tržna vrednost (ta bi upoštevala starost sredstva); ocenjena vrednost s strani uradnega cenilca (tudi ta upošteva starost sredstva); kar pomeni isto, kot to kar pravite sami: DURS se bo spomnil in mu upošteval "amortizacijo".
LP
Glede prvega dela predvidevam, da "ni v navadi, da bi kdo preverjal in težil", če je evidenca prazna.
Kakšna pa naj bi bila pravilna praksa v navedenem hipotetičnem primeru "štirih let". Ali se ob prehodu na dejanske stroške upošteva kot nabavna vrednost prvotna vrednost iz evidence OS normirca in se "novi" sp odloči za am.dobo oz.am stopnjo,ki se upošteva tudi za nazaj - pri 20% je samo še eno leto in 20% vrednosti, pri 10% še šest let in 60%? Ali pa mora biti ocena cenilca? LP
Kakšna pa naj bi bila pravilna praksa v navedenem hipotetičnem primeru "štirih let". Ali se ob prehodu na dejanske stroške upošteva kot nabavna vrednost prvotna vrednost iz evidence OS normirca in se "novi" sp odloči za am.dobo oz.am stopnjo,ki se upošteva tudi za nazaj - pri 20% je samo še eno leto in 20% vrednosti, pri 10% še šest let in 60%? Ali pa mora biti ocena cenilca? LP
Ali ni razlika v tem, komu zaračunava?
Kolikor jaz vem, je tako: če zaračunaš pravni osebi oz. drugemu s.p., se na računu zavede norm. stroške in davek in izplačevalec naredi REK-2, če pa zaračunaš fizični osebi, pa se menda vsake tri mesece pošlje obračun prihodkov na davčno in ti oni odmerijo akontacijo.
Mirjana
Kolikor jaz vem, je tako: če zaračunaš pravni osebi oz. drugemu s.p., se na računu zavede norm. stroške in davek in izplačevalec naredi REK-2, če pa zaračunaš fizični osebi, pa se menda vsake tri mesece pošlje obračun prihodkov na davčno in ti oni odmerijo akontacijo.
Mirjana
Prenosi med podjetjem in gospodinjstvom se štejejo kot prenosi med povezanimi osebami, torej se vrednotijo po izvirni vrednosti, ki je enaka primerljivi tržni vrednosti. Staro sredstvo ima izvirno vrednost, nima pa primerljive tržne vrednosti oziroma jo ima izpred nekaj let.
Ker pa je sredstvo že v kjigah s.p.-ja (evidenci osnovnih sredstev), je njegova nabavna vrednost znana in znana je doba (čas) uporabe sredstva do prehoda. Res pa je, da normircu ob vpisu v evidenco ni potrebno sprejeti sklepa o stopnji amortizacije, zato nima podatka o njegovi sedanji vrednosti, ko ga vključi v poslovne knjige (nikjer pa ne piše, da ga ne sme sprejeti!). Kakorkoli že, menim, da je njegova knjigovodska vrednost tista vrednost, ki upošteva dosedanjo uporabo in je odvisna od stopnje amortizacije (vaše predpostavke 20%, 10%) ali pa sredstvo oceni, če bistveno odstopa od te vrednosti.
LP
Ker pa je sredstvo že v kjigah s.p.-ja (evidenci osnovnih sredstev), je njegova nabavna vrednost znana in znana je doba (čas) uporabe sredstva do prehoda. Res pa je, da normircu ob vpisu v evidenco ni potrebno sprejeti sklepa o stopnji amortizacije, zato nima podatka o njegovi sedanji vrednosti, ko ga vključi v poslovne knjige (nikjer pa ne piše, da ga ne sme sprejeti!). Kakorkoli že, menim, da je njegova knjigovodska vrednost tista vrednost, ki upošteva dosedanjo uporabo in je odvisna od stopnje amortizacije (vaše predpostavke 20%, 10%) ali pa sredstvo oceni, če bistveno odstopa od te vrednosti.
LP