Pozdravljeni!
Prosim za odgovore :
Službeno potovanje je zaključeno po 12 urah.Delavec prejme dnevnico in potne stroške. Delavec zahteva odgovor ali lahko 4 ure,ki so več kot 8 urni delavnik koristi kot višek ur. Oziroma se službeno potovanje (glede 12 delovnih ur )obravnava kot celota .
Službeno potovanje
Moderator: Mirko Zbačnik
Večna dilema, ki pa jo poskuša reševati vsako podjetje zase. Najprej se postavi vprašanje:
- kaj predstavlja delovni čas: ali ko se odpelješ od doma ali šele takrat, ko prispeš na dogovorjeno mesto-cilj službenega potovanja;
- ali je delovni čas, čas ki je bil porabljen za izvrševanje naloge, zaradi katere si bil poslan na pot, vključno še za morebitno kosilo/večerjo s poslovnimi partnerji ali je konec delovnega časa, ko prispeš na lokacijo službe/domov.
Moje stališče: delovni čas je samo tisti čas, ko dejansko opravljaš nalogo, zaradi katere si na službeni poti. Prevoz na končni cilj in nato prevoz nazaj domov je prevoz na delo/iz dela, ki ne šteje v delovni čas. Bogokletno, kaj!
LP
- kaj predstavlja delovni čas: ali ko se odpelješ od doma ali šele takrat, ko prispeš na dogovorjeno mesto-cilj službenega potovanja;
- ali je delovni čas, čas ki je bil porabljen za izvrševanje naloge, zaradi katere si bil poslan na pot, vključno še za morebitno kosilo/večerjo s poslovnimi partnerji ali je konec delovnega časa, ko prispeš na lokacijo službe/domov.
Moje stališče: delovni čas je samo tisti čas, ko dejansko opravljaš nalogo, zaradi katere si na službeni poti. Prevoz na končni cilj in nato prevoz nazaj domov je prevoz na delo/iz dela, ki ne šteje v delovni čas. Bogokletno, kaj!
LP
Se strinjam, da ni ves čas na službeni poti delo - recimo čakanje med enim in drugim sestankom. Čas vožnje pa je tudi delo (za tistega, ki vozi - ne za tistega, ki lahko zraven drema). Za primerjavo (najbrž so še take firme), ko šofer vozi gospoda direktorja. Domnevam (ali vsaj prav bi bilo), da se šoferju šteje čas vožnje kot delo , direktorju, ki utrujen po poslovni bitki in viskiju ždi na zadnji klopi, pa ne. In zakaj se ne bi komu, ki ni gospod in sam vrti volan, tudi štele delovne ure?
Torej če se jaz dogovorim za sestanek najprej pri stranki v Mariboru,slovan napisal/-a: Moje stališče: delovni čas je samo tisti čas, ko dejansko opravljaš nalogo, zaradi katere si na službeni poti.
potem v Murski Soboti, nazaj grede pa še na Ptuju,
se mi lahko zgodi, da bom na poti cel dan, pri plači pa bom dobil plačane samo 3 ure?
Na koncu meseca pa bo še manjko 5 ur?
Kaj pa trgovski potnik, ki se vozi cel dan vsak dan od stranke do stranke,
sestankuje pa vsega skupaj 4 ure na dan?
Nekje v endi drugi temi je bilo izraženo tudi mnenje, da na pot ne grem iz
lastnega zadovoljstva, ampak za potrebe službe. Torej naj tudi plačajo te ure.
Po tvoji logiki mi potem podjetje lahko plača mesečno karto za LPP,slovan napisal/-a:
Prevoz na končni cilj in nato prevoz nazaj domov je prevoz na delo/iz dela, ki ne šteje v delovni čas. Bogokletno, kaj!
jaz pa naj se zastonj vozim do strank?
Tu se pa sploh ne strinjam. Prevoz na delo je vožnja od moje hiše do
vrat pisarne, vožnja od pisarne do stranke pa ne.
Pozdravljeni!
Rešitve niso ne bele ne črne, amak nekje vmes. Priznavanje ali nepriznavanje presežka ur je odvisno od specifičnosti dejavnosti oziroma v okviru dejavnosti od opravljanja delovne naloge - konkretnih delovnih mest. Mnenje se je nanašalo na gornje vprašanje, končni odgovor pa je: da presežek ur na službeni poti ne more predstavljati nadur, saj je službena pot celota: pot do cilja, opravljena naloga, pot domov in jo izražamo v času zato, da določimo višino dnevnice (Lj-MB-MS-Ptuj-LJ) in seveda tudi za evidenco delovnega časa, če službena pot skupaj traja manj kot polni delovni čas.
Trgovski potnik - narava njegovega dela je taka, da svoje delo opravlja pretežno na "terenu" in se dnevno vrača v kraj prebivališča (ni nujno, da ne bo hude krvi). Pri njem torej ne pride v poštev dnevnica, ampak strošek prehrane in iz tega naslova ne bomo ugotavljali, koliko ur je dnevno opravil (ker ni na službeni poti). In zdaj hočete reči, da je pravilno, da se mu npr. priznavajo ure dnevno npr. po 12 ur (toliko je po evidencah opravil ur z obiski pri strankah) in to vse dni v mesecu; sklenil pa ni nobenega posla in s tem tudi ni ustvaril prihodka. Zato trgovski potniki (vsaj v večini primerov) za izračun svoje plače ne ugotavljajo koliko ur so prebili na terenu (in od tod tudi ne ugotavljajo presežka ur nad mesečnim fondom ur), temveč je njihova plača odvisna predvsem od prometa, ki ga opravijo.
"Na službeno pot ne greste iz svojega zadovoljstva, ampak za potrebe službe": kaj pa prestavljajo potrebe službe, le potrebe lastnikov ali ste/smo v te potrebe vključeni tudi zaposleni, ki iz realizacije teh potreb ustvarjate/ustvarjamo prihodke, ki so podlaga za izplačilo plač (in tudi morebitnih nadur, če vam delodajalec presežek ur iz službenih poti vključuje v plačo).
Starči: delovno mesto in naloge šoferja direktorja (te imajo samo še zelo velika in bogata podjetja) so specifične, se pa popolnoma strinjam, da prične opravljati svoje delo, ko sede za volan in ne takrat, ko pripelje direktorja na mesto sestanka. In še nekaj iz realnega življenja in prakse: direktor/član uprave ne ugotavlja presežka ur ne iz rednega delovnega časa in ne iz opravljenih službenih poti in to ne glede na to ali ima pogodbo iz zaposlitvi ali pa induvidualno pogodbo.
LP
Rešitve niso ne bele ne črne, amak nekje vmes. Priznavanje ali nepriznavanje presežka ur je odvisno od specifičnosti dejavnosti oziroma v okviru dejavnosti od opravljanja delovne naloge - konkretnih delovnih mest. Mnenje se je nanašalo na gornje vprašanje, končni odgovor pa je: da presežek ur na službeni poti ne more predstavljati nadur, saj je službena pot celota: pot do cilja, opravljena naloga, pot domov in jo izražamo v času zato, da določimo višino dnevnice (Lj-MB-MS-Ptuj-LJ) in seveda tudi za evidenco delovnega časa, če službena pot skupaj traja manj kot polni delovni čas.
Trgovski potnik - narava njegovega dela je taka, da svoje delo opravlja pretežno na "terenu" in se dnevno vrača v kraj prebivališča (ni nujno, da ne bo hude krvi). Pri njem torej ne pride v poštev dnevnica, ampak strošek prehrane in iz tega naslova ne bomo ugotavljali, koliko ur je dnevno opravil (ker ni na službeni poti). In zdaj hočete reči, da je pravilno, da se mu npr. priznavajo ure dnevno npr. po 12 ur (toliko je po evidencah opravil ur z obiski pri strankah) in to vse dni v mesecu; sklenil pa ni nobenega posla in s tem tudi ni ustvaril prihodka. Zato trgovski potniki (vsaj v večini primerov) za izračun svoje plače ne ugotavljajo koliko ur so prebili na terenu (in od tod tudi ne ugotavljajo presežka ur nad mesečnim fondom ur), temveč je njihova plača odvisna predvsem od prometa, ki ga opravijo.
"Na službeno pot ne greste iz svojega zadovoljstva, ampak za potrebe službe": kaj pa prestavljajo potrebe službe, le potrebe lastnikov ali ste/smo v te potrebe vključeni tudi zaposleni, ki iz realizacije teh potreb ustvarjate/ustvarjamo prihodke, ki so podlaga za izplačilo plač (in tudi morebitnih nadur, če vam delodajalec presežek ur iz službenih poti vključuje v plačo).
Starči: delovno mesto in naloge šoferja direktorja (te imajo samo še zelo velika in bogata podjetja) so specifične, se pa popolnoma strinjam, da prične opravljati svoje delo, ko sede za volan in ne takrat, ko pripelje direktorja na mesto sestanka. In še nekaj iz realnega življenja in prakse: direktor/član uprave ne ugotavlja presežka ur ne iz rednega delovnega časa in ne iz opravljenih službenih poti in to ne glede na to ali ima pogodbo iz zaposlitvi ali pa induvidualno pogodbo.
LP
Skušala sem poiskati druga stališča o priznavanju presežka ur iz službenega potovanja. Sodne prakse iz tega področja še ni. Mogoče je zanimivo stališče, ki ga je podal SKEI (najdete na njihovi spletni strani):
- samo delni povzetek odgovora, ki se nanaša na službeno pot: V zvezi s časom, ki ga delavec porabi na službeni poti je treba ločiti čas, ko je delavec odsoten zaradi službenega potovanja in čas, ko dejansko opravlja delo. Čas, ko je delavec odsoten je pomemben pri obračunu dnevnic, medtem ko je čas, ko delavec dejansko opravlja delo pomemben pri obračunu delovnega časa. Izrecne ureditve sicer nikjer ne boste našli, praksa pa vprašanje efektivnega dela na službenem potovanju dejansko razrešuje tako, da delavcu za vsak dan, ko je odsoten zaradi službene poti prizna (najmanj) polni delovni dan - torej 8 ur (razen seveda, če gre za kratke službene poti, ko se mora delavec vrniti na delo), če pa opravi več efektivnih delovnih ur pa nadure oziroma ure v dobro. Časa, ki ga delavec na službeni poti dejansko porabi, ker pač mora potovati na mesto službene poti, praviloma ne priznavajo kot delovnega časa, ponekod pa delavcem, ki vozijo, priznavajo bodisi dodatek za vožno bodisi del ur priznajo kot delovni čas........
LP
- samo delni povzetek odgovora, ki se nanaša na službeno pot: V zvezi s časom, ki ga delavec porabi na službeni poti je treba ločiti čas, ko je delavec odsoten zaradi službenega potovanja in čas, ko dejansko opravlja delo. Čas, ko je delavec odsoten je pomemben pri obračunu dnevnic, medtem ko je čas, ko delavec dejansko opravlja delo pomemben pri obračunu delovnega časa. Izrecne ureditve sicer nikjer ne boste našli, praksa pa vprašanje efektivnega dela na službenem potovanju dejansko razrešuje tako, da delavcu za vsak dan, ko je odsoten zaradi službene poti prizna (najmanj) polni delovni dan - torej 8 ur (razen seveda, če gre za kratke službene poti, ko se mora delavec vrniti na delo), če pa opravi več efektivnih delovnih ur pa nadure oziroma ure v dobro. Časa, ki ga delavec na službeni poti dejansko porabi, ker pač mora potovati na mesto službene poti, praviloma ne priznavajo kot delovnega časa, ponekod pa delavcem, ki vozijo, priznavajo bodisi dodatek za vožno bodisi del ur priznajo kot delovni čas........
LP
Še kakšno leto, dve nazaj, je bilo večini čisto logično, da se službena pot, ki traja nad 8 ur, šteje kot en delovni dan.
Recimo, da me podjetje pošlje na konferenco v Peking. Samo za pot bom porabila najmanj 12 ur, če bom imela srečo pri prestopanju in čakanju letal. Ravno toliko nazaj, ali pa kakšno urico, dve več, spet odvisno od razmer na letališčih. Na konferenci bom dan, dva, tri.....in ker v Peking ne potujem prav pogosto, bom potovanje podaljšala za kak dan ali dva, vsaj za ogled Prepovedanega mesta in Kitajskega zidu. Šefu bom povedala, da sem morala ostati dlje, ker se je nekaj zakompliciralo na letališču, za kar res nisem sama kriva, temveč on, ker špara in mi ni kupil biznis karte, s katero pa bi prišla na letalo.......
Ko pridem v službo, bom hitro obračunala dnevnice in hotel (ali pa že kar na letalu), in ko dobim plačilo (takoj, kajti zalagati svojih financ za firmo mi ni potrebno), odidem domov in koristim presežek ur na sl.poti.
Me kdo zaposli???
Recimo, da me podjetje pošlje na konferenco v Peking. Samo za pot bom porabila najmanj 12 ur, če bom imela srečo pri prestopanju in čakanju letal. Ravno toliko nazaj, ali pa kakšno urico, dve več, spet odvisno od razmer na letališčih. Na konferenci bom dan, dva, tri.....in ker v Peking ne potujem prav pogosto, bom potovanje podaljšala za kak dan ali dva, vsaj za ogled Prepovedanega mesta in Kitajskega zidu. Šefu bom povedala, da sem morala ostati dlje, ker se je nekaj zakompliciralo na letališču, za kar res nisem sama kriva, temveč on, ker špara in mi ni kupil biznis karte, s katero pa bi prišla na letalo.......
Ko pridem v službo, bom hitro obračunala dnevnice in hotel (ali pa že kar na letalu), in ko dobim plačilo (takoj, kajti zalagati svojih financ za firmo mi ni potrebno), odidem domov in koristim presežek ur na sl.poti.
Me kdo zaposli???