Mogoče se zdi malo čudno, vendar bi vas rada vprašala, kakšno je vaše mnenje in kako je organizirano pri vas: kako potekajo javna naročila pri vas in kakšna je vloga računovodstva pri tem. Ali računovodstvo spremlja npr. pravilnost cen, roke, celotne (letne) dobave glede na posamezno naročilo (in s tem poročilo za zunanje), ali računovodstvo vodi tudi sistem javnih naročil... Bi bila zelo hvaležna za kakršne koli informacije. Mislim, da zaposleni v računovodstvu odgovarjajo za pravilnost knjiženja in s tem zagotavljajo informacije, ki so podlaga za npr. nabavno službo, stvar nabave pa je, da med drugim tudi skontrolira, ali je vse O.K. Mislim, da nabavnik vodi tudi nabavo po posameznem javnem naročilu, saj le tako ažurno vidi, koliko je že "porabljeno". Mogoče malo zmedeno napisano, ampak vseeno hvala za pomoč.
Lp
Zanimivo vprašanje ste postavili, še bolj zanimivi bi bili odgovori ...
Tudi sama se spopadam s veliko vprašanji in ne najdem rešitev, predvsem pa se mi zdi, da je zakonodaja o javnih naročilih preveč zahtevna in zahteva preveč dragih postopkov naročanja, preveč raznoraznih evidenc, da bi bila racionalna pri večini zavodov. V glavnem se nam dogaja, da bolj ko se držimo zakonodaje, večje imamo stroške in manjši so prihranki pri nabavah, pa še slabšo kvaliteto kupljenega imamo kot prej, ko so predstojnik in od njega pooblaščene osebe izbirali in naročali po zdravi pameti ...
Sicer pa v računovodstvu vodim za potrebe javnih naročil materialno evidenco po vrstah in količini nabavljenega materiala, tako da to omogoča spremljanje porabe in sestavo dokumentacije za javna naročila.
Pri partnerjih, ki so izbrani po postopku javnega naročanja v računovodstvu spremljam pogodbene in fakturirane cene ( na preskok), ob neskladjih opozorim odgovorne osebe, ki naročajo in se s partnerji dogovarjajo. V glavnem pa ob takih primerih želim, da mi ta oseba račun podpiše in s tem odgovarja, da je robo naročila in prejela pod takimi pogoji in da soglaša z dokumentom.
Sicer pa menim, da so postavljene meje v zakonodaji o javnih naročilih prenizke in da niso v duhu smotrne porabe javnih sredstev! Prav tako so gospodarsko škodljive, saj iz poslovanja avtomatično izločajo majhne ponudnike, ki si takšne administracije in stroškov, kot jih zahtevajo, ne morejo privoščiti. Prepričana sem, da bi analiza pokazala, da imamo v Sloveniji z javnimi naročili več stroškov kot prihrankov in da je tudi prikrite korupcije s tem več kot prej.
