Pisanje računov

[MOJCL]

Pozdravljeni!

Glede na to, da večkrat poiščem na forumu kakšne koristne informacije in teh je tu kar veliko se na vas obračam s problemom, za katerega sem prepričan, da mi boste pomagali z dejstvi:

Imam s.p. Do sedaj sem izstavljal račune za opravljene storitve. Sedaj pa pri delu uporabljam tudi svoj material (se pravi material, ki sem ga nabavil pri dobavitelju kot so- cevi kovinske, plošče, mreže za sestavljanje kovinskih konstrukcij.) Naročniku sem izstavil po opravljenem delu račun. Nanj sem napisal kolikšna je vrednost računa oz. Zaračunavamo vam 35 metrov ograje v vrednosti ... €. Sedaj pa mi računovodja pravi, da moram napisati ločeno koliko je vrednost dela in koliko je vrednost porabljenega materiala. Ko sem ga vprašal zakaj mi je rekel da kolikor on to ve more tako biti, ne ve pa zakaj oz. kje si to lahko preberem.
Glejte, jaz tudi grem k mizarju pa kupim kuhinjo, pa mi na fakturi zaračuna 1 kom kuhinja, ne pa koliko je materiala in koliko dela.

Ne razumem zakaj oz. če je to res obvezno. Namreč računovodja mi bo vodil materialno knjigovodstvo za porabljen material. Jaz pri kupcu dobim material pod drugačnimi pogoji (npr 15 % popust na količino). Zakaj bi moral na račun napisati vrednost materiala, če pa teh 15 rabata ki mi ga je dal dobavitelj pripada meni kot kupcu, jaz pa bom svojemu kupcu zaračunal material po polni ceni, ali pa celo višje (če prav razmišljam) Zakaj bi potem moral pisati na račun vrednost materiala, neko v bistvu izmišljeno (če ni takšna kot mi jo je postavil dobavitelj, ker mi je dal popust,; )
Za računovodja, pa sem tako nastavil kartice dobave materiala in porabe, da bo lahko razknjiževal zalogo. Torej:
Ali je to obvezno da moram pisati vrednost materiala na račun, Kljub temu da sem dal ponudbo, na podlagi katere je kupec naročil ponujeno (na ponudbi je razvidno, koliko je vrednost tekočega metra ograje, ne pa materiala), ker mu je bila ponudba očitno zadovoljiva.

Prosim pomagajte mi in podebatirajte z menoj kaj je pravilno, saj ne bi rad delal narobe, pa tudi rad bi da bi mi to bilo jasno.

Za odgovore se vam že v naprej zahvaljujem.

[slovan]

Malo razgovora in različnih stališč najbrž ne bo škodovalo.

Najprej morata z računovodjem razčistiti, kaj pravzaprav prodajate. Ali prodajate svojo storitev ali pa prodajate svoje izdelke. Kolikor prodajate svoje storitve in pri tem porabite material, potem morate račun izstaviti tako kot vam je predlagal računovodja. Pri obračunu storitve, kjer obračunate svoje delo po ceniku (po prodajni vrednosti) ter zaračunate tudi material po nabavni ceni (z upoštevanjem dobljenega rabata), je v ceno dela vključen tudi dobljeni rabat in seveda še vsi drugi stroški, ki jih imate pri opravljanju storitev (vključno z vklakuliranom dobičkom).

Kolikor pa prodajate svoje izdelke/proizvode (kar je pri konkretnem primeru tekoči meter ograje), potem kupcu zaračunate svoj izdelek= kovinska ograja - m - cena za tekoči meter = skupaj (DDV, če ste davčni zavezanec). V odvisnosti od metode vrednotenja proizvodnje/izdelkov ta izdelek tudi stroškovno ovrednotite = poraba materiala, poraba tujih storitev, vrednost izdelavnih ur ..... Skupaj so to stroški, ki so nastali pri proizvodnji kovinske ograje. Da pa lahko to tudi stroškovno ovrednotite, morate računovodstvu predložiti podatke o porabi sestavin, ki sestavljajo lastno ceno proizvoda. Katere so te sestavine pa so razvidne tudi iz vaše kalkulacije prodajne cene (da ste prišli do končne cene, ste morali vedeti koliko posameznih vrst sredstev je v končni ceni proizvoda: material - ki ste ga vrednotili po določeni ceni; število ur, ki ste jih vrednotili po določeni ceni; vkalkuliran dobiček....= prodajna cena izdelka).

Ko ste pričeli s "proizvodnjo" ograje, bi morali odpreti delovni nalog, na katerem zbirate vse stroške, ki so potrebni za prozvodnjo. Poraba materiala je označena na izdajnici s številko delovnega naloga, prav tako tudi morebitne tuje storitve. Na koncu se DN obremeni tudi z vrednostjo dela (število ur krat stroškovna vrednost ure). Ko je proizvod dokončan, so na DN vsi direktni stroški, kar v bistvu pomeni, da je to tudi stroškovna cena izdelka (kot najnižji nivo vrednotenja proizvodnje po direktnih stroških).

LP

[Bee]

Saj je vse super - teoretično.
Jaz bi takoj ploskala, če bi vsaj polovica s.p.jev in manjših d.o.o. tako delalo. A to je zgolj teorija, ki se v praksi prelevi v sanje vsakega v "regelce" zavitega računovodjo.

[slovan]

Nažalost ali pa na veselje marsikoga, je tisto zgoraj tudi realnost in praksa marsikaterega osveščenega s.p.-ja, ki želi imeti svoje poslovne knjige urejene tako kot velevajo računovodski standardi in zakonodaja. In to jim predlaga in vodi po vašem "v regelce zavit računovodja". In med letom ni nobenega pritoževanja o pomanjkljivi dokumentaciji, manjkajoči dokumentaciji, s.p. pa že veliko časa pred koncem leta ve, kakšni bodo njegovi rezultati in kaj storiti. Prav tako pa točno ve, kaj je njegov del obveznosti in kaj je obveznost računovodje. In kako boste sicer opravičevali namensko porabo materiala (in pri davčnih zavezancih še odbitek vhodnega davka) in s tem davčno priznane odhodke, če ne bo vodene porabe po delovnih nalogih/oziroma po projektih/?

So pa seveda tudi takšni o kakršnih pripovedujete vi. Urejenost poslovnih knjig v skladu z zakonodajo in standardi, so pri njih mogoče res sanje. Pa tudi sanje se velikokrat uresničijo, mar ne! Samo nekoliko več energije je potrebno za njihovo realizacijo (govorim iz prakse in ne iz teorije, verjemite mi)

Pa veliko uspehov pri vašem delu naprej.

LP

[Mirko Zbačnik]

V praksi težko prepričaš podjetnika, da se gre "nepotrebno birokracijo", kot to radi imenujejo. Enostavno ne vidijo potrebe, še posebej, ker se ves material porabi.

Če gledam na vse iz podjetnkovega stališča, na primer elektromonterja, bi se načeloma lahko celo strinjal Za nek objekt potrebuje (govorim zelo n pamet) cca 50 - 100 različnih materialov. Ti se zelo razlikujejo od objekta do objekta, večinoma pa se dela "na ključ". A zopet ponavljam, da je to le površen pogled.

Če pomislimo, da se večina del pridobi na osnovi ponudb, ima ta trditev majave noge. Res da se uporablja iz objekta do objekta različne matriale, a če zajamemo vse objekte, bi lahko zajeli osnovne materiale, ki se v doočenih periodah ponavljajo. Če bi tehtno razmislil o svojem početju, ko "peš" izdeluje ponudbe, in nato "peš" izdeluje situacije, kumulative le teh, koliko časa pri tem porabi? Zelo veliko preveč, še posebej kolikor jih je dejansko izbranih.

Če bi te materiale vodil tudi prek računovodstva, bi skrajšal čas pri izdelavi podudb, situacij, in računov. Pri tem bi seveda pomislil, da se mora vsak dan temu posevetit vsaj pol urice! To je preveč. Na trgu je mnogo programske opreme. Začeten vnos materjalov se obrestuje prav kmalu, pa še vse potrebne podatke in dokumentacijo imate mimogrede urejeno.

Kar se pa tiče fakturiranja teh materialov, obstajajo tudi normativi, ki zajemajo poleg cene samega materiala tudi delo vgradnje. Oblikovanje cen je tu mnogokrat podvršeno trgu, tudi nelojalni konkurenci. Seddaj se teh ponudb poslužujejo tudi individualni graditelji, tako ta je razmilsek o tem kar potreben.