izvržbe

[škarje]

Še enkrat prosim za kakšen odgovor na temo izvržbe.
Zaposleni že ima administrativno prepoved na plačo, sedaj pa je dobil še sodno izvržbo.
Ali se mu preneha trgati administrativna prepoved, saj dobi z upoštevanjem dosedanje administrativne prepovedi izplačilo minimalne plače?
Ali se kot izplačilo plače upošteva tudi malica in potni stroški, tako, da dobi izplačano minimalno plačo?
V katerem zakonu, kateri člen to določa?

[nency]

ZIZ

102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;

Res je tako, da se znajdemo v nezavidljivem položaju, kako pravilno obračunati.
Izvršba ima prednost pred administrativno prepovedjo, ampak kaj storiti, ko je delavec s tem že na najnižjem možnem znesku izplačila.
V preteklosti sem imela primer, kjer nam ni preostalo drugega, kot da smo banko obvestili o začasni prekinitvi izplačila kredita zaradi sodnih izvršb, seveda se potme pridno nabirajo obresti še tu.
Ravno sedaj pa imamo še en primer, administrativna prepoved ostaja v plači, delavcu pa se sodna izvršba odšteva iz naslova malice in prevoza.
O tej možnosti smo bili seznanjeni na seminarju in se je poslužujemo.
Tudi sama se večkrat znajdem v takšni dilemi, in vsakič sproti si belim glavo, kaj in kako bo prav.
Pa še to, menda da če da delavec soglasje, se gre lahko tudi pod zakonsko določeno mejo izplačila, ki naj bi ga delavec prejel?
Prosim tiste, ki se še srečujejo s tem, za pomoč in mnenje, kako to obračunavate, kaj narediti.

[škarje]

Hvala za vaše razmišljanje.
Imam tudo primer, da ima delavec že administrativno prepoved od prejšnjega delodajalca in dobi v izplačilo z malico in potnimi stroški minimalno plačo.
Kasneje pa je prišla sodna izvržba. Delavec pravi, da bo delodajalca tožil če mu ne bo upošteval administrativne prepovedi in ne sodne izvržbe, saj se hoče na ta način izogniti plačilu sodne izvržbe, ker misli da bo kmalu zastarala in mu je tako ali tako ne bo potrebno odplačati. Zato se tudi ne strinja z višjimi odtegljaji kot so dovoljei. Upnik sodne izvržbe je pri njegovem prejšnjem delodajalcu že uspel z rubežem sredstev delodajalca, ker le ta ni odtegoval znesek v maksimalni višini, ki bi jo moral.
Zato vas prosim kakšna je praksa pri vas? Ali je res, da se administrativne prepovedi ne smejo prenehati izplačevati če dobiš sodno izvržbo, temveč počakaš do poplačila administrativne prepovedi in o tem obvestiš sodišče.

[tisdno]

Omejitev izvršbe pomeni, da pač ne moreš seči na te stvari. Z izvršbo se seže na netto plačo in če je v plači že administrativna prepoved, potem jo morate upoštevati in šele tisto kar ostane lahko date upniku. Tako da, se čudim, da bi bilo drugače. Vem pa,da npr. imajo davčne izvršbe prednost pred ostalimi, druga pa nič.
Sama pač delam izvršbe in ponavadi sem na strani upnikov, vendar kolikokrat sem prejela od državnih inštitucij kot je npr. ZPIZ, MNZ, odgovor, da pač ima dolžnik administrativno prepoved npr. še 5 let in da bo komaj takrat lahko se pričelo s trganjem našega dolga.... Tako, da nisem prepričana da imata prav. Nisem pa tudi čisto 100 % v svoj odgovor, vendar povem vam kakšne so izkušnje glede tega.

[tisdno]

No pa ste me namučile, da sem le našla tole, kar sem vedla, vendar nisem pa znala podpret z dokazom. Kot vidite pomeni upravna izplačilna prepoved isto kot izvršba, razen v primerih, ki so določen v II. odstavku 135. člena ZIZ.

135. člen
(Izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo)

Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo.

Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

[slava]

Zapisali ste: "Upnik sodne izvržbe je pri njegovem prejšnjem delodajalcu že uspel z rubežem sredstev delodajalca, ker le ta ni odtegoval znesek v maksimalni višini, ki bi jo moral."

Imam primer sodne izvršbe v visokem znesku. V program plače sem ga vnesla na isti način kot kredit (druge možnosti nimam) - se pravi skupni znesek in enake mesečne obroke. Zgodi pa se, da ima delavec kakšen mesec precej nadur in bi načeloma lahko odtegnila višji znesek, vendar običajno ni časa za takšno preračunavanje. Ali je lahko to problematično za podjetje?

[tisdno]

Slava če gledamo točno po zakonu bi lahko bilo, seveda. Vendar dvomim, da lahko to upnik na kakšen način izve. Ponavadi tožbe vlagajo upniki za tiste delodajalce, ki nič ne izplačujejo, to pa so ponavadi podjetje, ki so v lasti dolžnika in seveda dolžnik zase ne odteguje. No vsaj na takšen način smo mi vložili pač tožbe in seveda uspeli.

[škarje]

V primeru, ko je bil dolg delavca po sodni poti izterjan od delodajalca, je bil mesečni odtegljaj stalno enak, ne glede na višino plače, zato je sodišče odločilo, da je delodajalec odgovoren, da dolg ni bil poplačan v večjem znesku. Zato me sedaj še posebno zanima, če je res, da delodajalec odteguje delavcu kredit, ki je lahko tudi za 20 let, sodna prepoved pa je ta čas v čakalni vrsti in o tem obvestiš sodišče. Na ta način nobena sodna izvržba ne bi bila realizirana, saj bi vsak raje imel odtegnjen kredit, kot pa plačeval sodne tožbe.
lep pozdravček
kakšni problemi na tako lep sončen dan

[tisdno]

Ja na žalost Škarje ste tako dolžni delat. Vrstni red je važen, kako so hodile administrativne prepovedi in izvršbe. Jaz sem dobila že ničkolikokrat odgovor iz ZPIZ-a, da pridemo na vrsto tam enkrat leta 2020.