prosim za vaše mnenje. jaz sem imela 9,6 let del.dobe, potem sem imela vmes 2 leti s presledki javno delo in potem delodajalca rednega in tam če ne upoštevamo javno delo dosegla 10 let, to je bilo l.2005, imeli splošno kolektivno pogodbo zanma me če mi je ta drugi dolžen plačati jubilejno nagrado in če ga lahko terjam za nazaj l. 2005?
hvala
člen
51. člen
>
> Drugi osebni prejemki
>
> 1. Regres za letni dopust
>
> (1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do
> konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do
> konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina
> regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
> (2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do
> izrabe letnega dopusta.
> (3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega
> delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na
> delu.
> (4) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni
> dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani
> delodajalca.
>
> 2. Jubilejne nagrade
>
> (1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
> - za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne
> plače I. tarifnega razreda
> - za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol
> izhodiščne plače I. tarifnega razreda
> - za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh
> izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
>
>
>
jubieljna nagrada nujno
Moderator: Mirko Zbačnik
ali mi pripada pri tem drugem delodajlcu glejte vsebin inšp.
Domov
Kazalo
Kontakt
English
Pogosta vprašanja in odgovori / Delovna razmerja / Jubilejna nagrada /
Pomanjšaj pisavo
Povečaj pisavo
Natisni
Osebna izkaznica
O inšpektoratu
Delovna razmerja
Varnost in zdravje pri delu
Socialne zadeve
Pogosta vprašanja in odgovori
Delovna razmerja
1. PREPOVED DISKRIMINACIJE
3. SPLOŠNI AKT
6. SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
9. SPREMEMBA DELODAJALCA
11. PRIPRAVNIŠTVO
12. POSKUSNO DELO
15. NOČNO DELO
16. ODMORI IN POČITKI
17. LETNI DOPUST
19. IZOBRAŽEVANJE
21. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
23. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
26. DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
27. DELOVNA KNJIŽICA
28. POGODBA O DELU IN OSTALE CIVILNOPRAVNE POGODBE TER AVTORSKE POGODBE
29. ZAPOSLOVANJE IN DELO NA ČRNO
31. ZAPOSLOVANJE IN DELO TUJCEV
32. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
35. EVIDENCE NA PODROČJU DELA
36. PRAVICE PO ZPIZ-1
38. PRAVICE PO ZAKONU O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
39. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Varnost in zdravje pri delu
Obrazci
Javne objave
Zakonodaja in dokumenti
Informacije javnega značaja
Uporabne povezave
Kje smo
INŠPEKTORAT RS ZA DELO
Parmova 33
1000 Ljubljana
T: (01) 280 36 60
F: (01) 280 36 77
E: irsd(at)gov.si
Jubilejna nagrada
Delavka, ki je zaposlena pri delodajalcu v dejavnosti trgovine, je pri omenjenem delodajalcu že pred dvema letoma dosegla 10 let delovne dobe. Zanima jo, kdaj mora delodajalec, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, delavcu izplačati jubilejno nagrado? Kam se lahko delavka obrne, če ji jubilejna nagrada ni bila izplačana?
Avgust 2006
Jubilejna nagrada je pravica delavcev, ki je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) ne ureja, pač pa jo določajo posamezne kolektivne pogodbe. Glede na to omenjeni zakon tudi ne določa pristojnosti inšpektorja za delo, da bi lahko v primeru, ko jubilejna nagrada delavcu ni bila izplačana (oz. mu ni bila izplačana v ustrezni višini), zoper delodajalca ukrepal v postopku o prekršku ali z izdajo odločbe po drugem odstavku 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcu naložil izvajanje zakona.
Ker gre v konkretnem primeru za zaposlitev pri delodajalcu, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, ga zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1998 s sprem. – omenjena kolektivna pogodba velja od 1. 1. 1998 in le še do 31. 12. 2006). V skladu z omenjeno kolektivno pogodbo, ki pravico do jubilejne nagrade ureja v 52. členu, pripada delavcu jubilejna nagrada v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Nadalje je še določeno, da je zadnji delodajalec tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade. Iz navedenega bi lahko sklepali, da pripada jubilejna nagrada delavcu le v primeru, če je določen jubilej (npr. 10 let dela) dosegel pri zadnjem delodajalcu, ki je tudi izplačevalec jubilejne nagrade. V nadaljevanju kolektivna pogodba še določa, da jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
Iz (zavezujoče) razlage določb o jubilejni nagradi v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije pa izhaja naslednje: delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka ali študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov.
Če delavka meni, da ji delodajalec ni izplačal jubilejne nagrade v skladu z določbami zavezujoče kolektivne pogodbe (pravočasno in v ustrezni višini), lahko svojo denarno terjatev do njega (seveda skupaj s pripadajočimi obrestmi) uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem - ne da bi torej predhodno na kršitev obveznosti morala delodajalca posebej opozoriti. Terjatve iz delovnega razmerja glede na določbo 206. člena Zakona o delovnih razmerjih zastarajo v roku petih let.
Kazalo
Kontakt
English
Pogosta vprašanja in odgovori / Delovna razmerja / Jubilejna nagrada /
Pomanjšaj pisavo
Povečaj pisavo
Natisni
Osebna izkaznica
O inšpektoratu
Delovna razmerja
Varnost in zdravje pri delu
Socialne zadeve
Pogosta vprašanja in odgovori
Delovna razmerja
1. PREPOVED DISKRIMINACIJE
3. SPLOŠNI AKT
6. SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
9. SPREMEMBA DELODAJALCA
11. PRIPRAVNIŠTVO
12. POSKUSNO DELO
15. NOČNO DELO
16. ODMORI IN POČITKI
17. LETNI DOPUST
19. IZOBRAŽEVANJE
21. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
23. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
26. DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
27. DELOVNA KNJIŽICA
28. POGODBA O DELU IN OSTALE CIVILNOPRAVNE POGODBE TER AVTORSKE POGODBE
29. ZAPOSLOVANJE IN DELO NA ČRNO
31. ZAPOSLOVANJE IN DELO TUJCEV
32. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
35. EVIDENCE NA PODROČJU DELA
36. PRAVICE PO ZPIZ-1
38. PRAVICE PO ZAKONU O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
39. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Varnost in zdravje pri delu
Obrazci
Javne objave
Zakonodaja in dokumenti
Informacije javnega značaja
Uporabne povezave
Kje smo
INŠPEKTORAT RS ZA DELO
Parmova 33
1000 Ljubljana
T: (01) 280 36 60
F: (01) 280 36 77
E: irsd(at)gov.si
Jubilejna nagrada
Delavka, ki je zaposlena pri delodajalcu v dejavnosti trgovine, je pri omenjenem delodajalcu že pred dvema letoma dosegla 10 let delovne dobe. Zanima jo, kdaj mora delodajalec, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, delavcu izplačati jubilejno nagrado? Kam se lahko delavka obrne, če ji jubilejna nagrada ni bila izplačana?
Avgust 2006
Jubilejna nagrada je pravica delavcev, ki je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) ne ureja, pač pa jo določajo posamezne kolektivne pogodbe. Glede na to omenjeni zakon tudi ne določa pristojnosti inšpektorja za delo, da bi lahko v primeru, ko jubilejna nagrada delavcu ni bila izplačana (oz. mu ni bila izplačana v ustrezni višini), zoper delodajalca ukrepal v postopku o prekršku ali z izdajo odločbe po drugem odstavku 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcu naložil izvajanje zakona.
Ker gre v konkretnem primeru za zaposlitev pri delodajalcu, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, ga zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1998 s sprem. – omenjena kolektivna pogodba velja od 1. 1. 1998 in le še do 31. 12. 2006). V skladu z omenjeno kolektivno pogodbo, ki pravico do jubilejne nagrade ureja v 52. členu, pripada delavcu jubilejna nagrada v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Nadalje je še določeno, da je zadnji delodajalec tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade. Iz navedenega bi lahko sklepali, da pripada jubilejna nagrada delavcu le v primeru, če je določen jubilej (npr. 10 let dela) dosegel pri zadnjem delodajalcu, ki je tudi izplačevalec jubilejne nagrade. V nadaljevanju kolektivna pogodba še določa, da jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
Iz (zavezujoče) razlage določb o jubilejni nagradi v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije pa izhaja naslednje: delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka ali študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov.
Če delavka meni, da ji delodajalec ni izplačal jubilejne nagrade v skladu z določbami zavezujoče kolektivne pogodbe (pravočasno in v ustrezni višini), lahko svojo denarno terjatev do njega (seveda skupaj s pripadajočimi obrestmi) uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem - ne da bi torej predhodno na kršitev obveznosti morala delodajalca posebej opozoriti. Terjatve iz delovnega razmerja glede na določbo 206. člena Zakona o delovnih razmerjih zastarajo v roku petih let.
Tu piše, da je bil delodajalec le eden ...Delavka, ki je zaposlena pri delodajalcu v dejavnosti trgovine, je pri omenjenem delodajalcu že pred dvema letoma dosegla 10 let delovne dobe. Zanima jo, kdaj mora delodajalec, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, delavcu izplačati jubilejno nagrado? Kam se lahko delavka obrne, če ji jubilejna nagrada ni bila izplačana?
majdica, kot vsi ostali lahko napišete, da iščete službo, nikakorpa ne smete oglaševati svojih storitev.
Tukajle vam pa še citiram besedilo, ki poudarja, da je pomembna delovna doba pri zadnjem delodajalcu:
Tukajle vam pa še citiram besedilo, ki poudarja, da je pomembna delovna doba pri zadnjem delodajalcu:
delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih
to spodaj je iz vaše strani in lepo piše kdo je zadnji izplačevalec in mora izplačati tako da ni sporno to prosim zdaj za odgovor
Vesna Rebronja, univ.dipl.prav.
Pravica do jubilejne nagrade, višina in način izplačevanja
Pravico do jubilejne nagrade delavca za dopolnjeno določeno delovno dobo v določenem časovnem obdobju, urejajo splošna kolektivna pogodba, kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kot tudi Podjetniške kolektivne pogodbe oziroma splošni akti dejodajalca.
Tako se v splošni kolektivni pogodbi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma v splošnih aktih delodajalca določijo:
· pravica do jubilejne nagrade,
· višina jubilejne nagrade, ki pripada delavcu po določenem obdobju- najmanj 10 let,
· obveznost do izplačila jubilejne nagrade in
· rok za izplačilo jubilejne nagrade.
Delavec si zagotovi pravico do jubilejne nagrade, ko dopolni:
· 10 let delovne dobe,
· 20 let delovne dobe,
· 30 let delovne dobe.
Pridobitev te pravice, je enako obravnavana v vseh kolektivnih pogodbah, kot tudi splošnih aktih delodajalca, tako da si sleherni delavec pridobi to pravico ob dopolnitvi 10, 20 ali 30 let dosežene delovne dobe.
Pri določanju višine jubilejne nagrade, ki jo delodajalec izplača delavcu, pa se ta razlikuje glede na dejavnost, ki jo delodajelec opravlja, saj so si s kolektivnim dogovarjanjem, nekatere panoge priborile ugodnejše rešitve. Ugodnejšo ureditev višine jubilejne nagrade lahko zasledimo tudi pri nekaterih podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalcev, saj končno vsak delodajalec to vprašanje lahko uredi po svoji presoji-seveda ugodneje.
Vsekakor pa velja povedati, da se mora pri višini jubilejne nagrade vsak delodajalec ravnati po določilih zgoraj omenjenih aktov oziroma kolektivnih pogodbah.
V splošni kolektivni pogodbi je višina jubilejne nagrade določena:
· za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega
razreda,
· za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
· za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
Višina jubilejne nagrade je lahko določena tudi glede na plače zaposlenih v RS in se določi kot povprečje te plače za pretekle tri mesece.
Odvisno od panoge, se tudi višina procentualno razlikuje, ker najdemo primere, kjer je ta višina določena:
· za 10 let delovne dobe v višini 40%,
· za 20 let delovne dobe v višini 60%,
· za 30 let delovne dobe v višini 80%,
oziroma:
· za 10 let delovne dobe 50%,
· za 20 let delovne dobe 75%,
· za 30 let delovne dobe 100%.
Zadnji delodajalec je dolžan izplačati jubilejno nagrado, ki si jo delavec pridobi, v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev.
V delovno dobo se ne vštevajo obdobja dokupa delovne dobe za čas služenja vojaškega roka in za čas študija.
Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih predhodnikih.
Opredelitev zadnjega delodajalca - izplačevalca jubilejne nagrade pa določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.
V primerih, ko posamezen delavec dela skozi vso delovno dobo pri enemu delodajalcu, to ni sporno, saj se ve, kdo je zadnji delodajalec - izplačevalec jubilejne nagrade.
V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v določenem časovnem obdobju, pri različnih delodajalcih, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.
Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri kateremu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na skupno delovno dobo pri " trenutnemu" delodajalcu.
Navedimo en primer:
Če je delavec pridobil pravico do jubilejne nagrade pri " staremu" delodajalcu, vendar mu je slednji ni izplačal v enomesečnem roku, ima delavec pravico na podlagi 204. člena Zakona o delovnih razmerjih, pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni.
Če delodajalec v nadaljnem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
4. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih pa določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če je delavec medtem zamenjal delodajalca, "nov" delodajalec ni dolžan izplačati jubilejne nagrade delavcu, ki si jo je pridobil pri njegovemu predhodniku.
In še en primer:
Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.
Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.
Več iz rubrike Plače, honorarji, povračila
Vesna Rebronja, univ.dipl.prav.
Pravica do jubilejne nagrade, višina in način izplačevanja
Pravico do jubilejne nagrade delavca za dopolnjeno določeno delovno dobo v določenem časovnem obdobju, urejajo splošna kolektivna pogodba, kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kot tudi Podjetniške kolektivne pogodbe oziroma splošni akti dejodajalca.
Tako se v splošni kolektivni pogodbi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma v splošnih aktih delodajalca določijo:
· pravica do jubilejne nagrade,
· višina jubilejne nagrade, ki pripada delavcu po določenem obdobju- najmanj 10 let,
· obveznost do izplačila jubilejne nagrade in
· rok za izplačilo jubilejne nagrade.
Delavec si zagotovi pravico do jubilejne nagrade, ko dopolni:
· 10 let delovne dobe,
· 20 let delovne dobe,
· 30 let delovne dobe.
Pridobitev te pravice, je enako obravnavana v vseh kolektivnih pogodbah, kot tudi splošnih aktih delodajalca, tako da si sleherni delavec pridobi to pravico ob dopolnitvi 10, 20 ali 30 let dosežene delovne dobe.
Pri določanju višine jubilejne nagrade, ki jo delodajalec izplača delavcu, pa se ta razlikuje glede na dejavnost, ki jo delodajelec opravlja, saj so si s kolektivnim dogovarjanjem, nekatere panoge priborile ugodnejše rešitve. Ugodnejšo ureditev višine jubilejne nagrade lahko zasledimo tudi pri nekaterih podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalcev, saj končno vsak delodajalec to vprašanje lahko uredi po svoji presoji-seveda ugodneje.
Vsekakor pa velja povedati, da se mora pri višini jubilejne nagrade vsak delodajalec ravnati po določilih zgoraj omenjenih aktov oziroma kolektivnih pogodbah.
V splošni kolektivni pogodbi je višina jubilejne nagrade določena:
· za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega
razreda,
· za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
· za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
Višina jubilejne nagrade je lahko določena tudi glede na plače zaposlenih v RS in se določi kot povprečje te plače za pretekle tri mesece.
Odvisno od panoge, se tudi višina procentualno razlikuje, ker najdemo primere, kjer je ta višina določena:
· za 10 let delovne dobe v višini 40%,
· za 20 let delovne dobe v višini 60%,
· za 30 let delovne dobe v višini 80%,
oziroma:
· za 10 let delovne dobe 50%,
· za 20 let delovne dobe 75%,
· za 30 let delovne dobe 100%.
Zadnji delodajalec je dolžan izplačati jubilejno nagrado, ki si jo delavec pridobi, v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev.
V delovno dobo se ne vštevajo obdobja dokupa delovne dobe za čas služenja vojaškega roka in za čas študija.
Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih predhodnikih.
Opredelitev zadnjega delodajalca - izplačevalca jubilejne nagrade pa določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.
V primerih, ko posamezen delavec dela skozi vso delovno dobo pri enemu delodajalcu, to ni sporno, saj se ve, kdo je zadnji delodajalec - izplačevalec jubilejne nagrade.
V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v določenem časovnem obdobju, pri različnih delodajalcih, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.
Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri kateremu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na skupno delovno dobo pri " trenutnemu" delodajalcu.
Navedimo en primer:
Če je delavec pridobil pravico do jubilejne nagrade pri " staremu" delodajalcu, vendar mu je slednji ni izplačal v enomesečnem roku, ima delavec pravico na podlagi 204. člena Zakona o delovnih razmerjih, pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni.
Če delodajalec v nadaljnem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
4. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih pa določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če je delavec medtem zamenjal delodajalca, "nov" delodajalec ni dolžan izplačati jubilejne nagrade delavcu, ki si jo je pridobil pri njegovemu predhodniku.
In še en primer:
Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.
Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.
Več iz rubrike Plače, honorarji, povračila
Tako je - članek je objavljen na našem portalu http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=815
Kolikor jaz razberem iz besedila, lahko skleneva, da bi vam pripadla jubilejna nagrada pri prvem delodajalcu, če bi pri njem delali 10 let - ampak niste.
Pri trenutnem delodajalcu pa vam bo nagrada pripadla, ko boste pri njem 10 let (razen, če se vmes spremeni zakonodaja).
Kolikor jaz razberem iz besedila, lahko skleneva, da bi vam pripadla jubilejna nagrada pri prvem delodajalcu, če bi pri njem delali 10 let - ampak niste.
Pri trenutnem delodajalcu pa vam bo nagrada pripadla, ko boste pri njem 10 let (razen, če se vmes spremeni zakonodaja).