Živjo,
zanima me, če se pri odpravnini iz poslovnih razlogov v višini 590,00 EUR obračuna dohodnina in prispevki.
Hvala in lep pozdrav
Odpravnina
Moderator: Mirko Zbačnik
Če gre za d.o.o.: odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga se izračuna po 109. členu ZDR1 in sicer glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu(ali če ima pravne prednike tudi delo pri njih). Izračuna se povprečna bruto plača delavca zadnjih treh mesecev, kar šteje za osnovo.
1-5 let zaposlitve je 1/5 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu,
5-15 let je 1/4 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu
nad 15 let 1/3 osnove za VSAKO LETO dela pri delodajalcu
ne sme pa presegati 10-kratnika višine osnove.
Glede izplačila odpravnine pa je oproščena vseh dajatev glede davkov in prispevkov.
Če pa je odpoved iz razloga nesposobnosti, pa se obračunajo vsi davki in prispevki.
LP
1-5 let zaposlitve je 1/5 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu,
5-15 let je 1/4 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu
nad 15 let 1/3 osnove za VSAKO LETO dela pri delodajalcu
ne sme pa presegati 10-kratnika višine osnove.
Glede izplačila odpravnine pa je oproščena vseh dajatev glede davkov in prispevkov.
Če pa je odpoved iz razloga nesposobnosti, pa se obračunajo vsi davki in prispevki.
LP
Vse je odvisno, za kakšno odpravnino gre. če gre za nesposobnost delavca se plačajo vsi prispevki. Če je znesek nižji od 10 x plače v RS se dohodnina ne plača, če pa je višji pa se dohodnina plača za razliko med zneskom odpravnine in 10 x plače v RS.
Če pa je poslovni razlog se prispevki do 10 x osnove iz ZDR ne plačajo, če je odpravnina višja od tega se prispevki palčajo od celotnega zneska.
DOHODNINA se plača če je odpravnina višja od 10 x plače v RS od razlike enako kot v prejšnjem primeru. Za odpravnino iz poslovnega razloga se naredi rek1 obrazec. Šifra prejemka za nesposobnost je 1102, za psolovni razlog pa 1101. Obrazec se posreduje DURS.
Če pa je poslovni razlog se prispevki do 10 x osnove iz ZDR ne plačajo, če je odpravnina višja od tega se prispevki palčajo od celotnega zneska.
DOHODNINA se plača če je odpravnina višja od 10 x plače v RS od razlike enako kot v prejšnjem primeru. Za odpravnino iz poslovnega razloga se naredi rek1 obrazec. Šifra prejemka za nesposobnost je 1102, za psolovni razlog pa 1101. Obrazec se posreduje DURS.
Znesek odpravnine je 4.000 eur ( ne presega 10x ) in gre za odpoved pogodbe iz razloga nesposobnosti -,se pravi, da dohodnine ne obračunam. Prispevki v višini 22,1% (884€) se odštejejo od tega bruto zneska, delodajalec pa na osnovo 4.000 eur obračuna še 16,1% ( 664 €).
Zdaj pa izpolnitev REK1 obrazca:
vrsta dohodka:1102
Neto izplačilo: 3.116 eur ( 4000-884)
I. Dohodki; ali vpišem po šifro 111 drugi doh. 4.000 eur??
II. Osnove; 201 glavni delod. : 4000 eur
III. osnove; 301 osnova za prisp delod., 4000 eur
IV. davčni odtegljaj: 0
V. prispevki delojem. , 884 eur
VI. prisp. delod., 664 eur
Prosim, če so kdo vzame čas in preveri, ali bi bil tako izpolnjen obrazec pravilen! Hvala!
Zdaj pa izpolnitev REK1 obrazca:
vrsta dohodka:1102
Neto izplačilo: 3.116 eur ( 4000-884)
I. Dohodki; ali vpišem po šifro 111 drugi doh. 4.000 eur??
II. Osnove; 201 glavni delod. : 4000 eur
III. osnove; 301 osnova za prisp delod., 4000 eur
IV. davčni odtegljaj: 0
V. prispevki delojem. , 884 eur
VI. prisp. delod., 664 eur
Prosim, če so kdo vzame čas in preveri, ali bi bil tako izpolnjen obrazec pravilen! Hvala!
odpravnina iz poslovnih razlogov
lepo prosim za pojasnilo oz. razumevanje teh "odpravnin"
če ima neka oseba poprečno bruto plačo zadnjih 3 mesecev npr. 1000,00 EUR in je zaposlena v d.o.o. 12 let, bi ji po tej logiki pripadala neobdavčena odpravnina le v višini 3.000,00 = to pomeni brez dohodnine in prispevkov;
kaj pa, če tej isti osebi izplačamo odpravnino v višini to je v znesku 10.000,00 € kar je v bistvu 10 kratnik bruto plače zaposlene osebe - ali je ta znesek tudi neodavčen iz vidika zdoh in se ne plača dohodnine ter prispevkov?
če ima neka oseba poprečno bruto plačo zadnjih 3 mesecev npr. 1000,00 EUR in je zaposlena v d.o.o. 12 let, bi ji po tej logiki pripadala neobdavčena odpravnina le v višini 3.000,00 = to pomeni brez dohodnine in prispevkov;
kaj pa, če tej isti osebi izplačamo odpravnino v višini to je v znesku 10.000,00 € kar je v bistvu 10 kratnik bruto plače zaposlene osebe - ali je ta znesek tudi neodavčen iz vidika zdoh in se ne plača dohodnine ter prispevkov?
odpravnina iz poslovnih razlogov
v skladu z 44.členom zdoh -2 in 109. členom zakona o delovnem razmerju je neobdavčeni del (to pomeni brez obračuna dohodnine in prispevkov) največ 10 kratnik poprečne bruto plače zaposlenega, vendar ne več kot je poprečna slovenska bto plača;
zanima me ali moramo pri izplačilu (v interesu nam je, da izplačamo največ neobdavčeno, brez prispevkov) odpravnine upoštevati zakon o delovnih razmerjih ali kolektivno pogodbo (npr.kolektivna pogodba za trgovino pravi, da je "Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja."
primer: poprečna bruto plača zaposlenca v zadnjih treh mesecih je 1.000 €; zaposlen v podjetju je 14 let, torej bi moral v skladu z ZDR1 izplačati 3500 € in ta odpravnina je v celoti neobdavčena niti ne zapade pod prispevke poleg tega pa je tudi v celoti davčno priznan odhodek.
Ker pa smo "dobrega srca", bi radi izplačali temu zaposlencu maximum odpravnino in zakon o delovnih razmerjih pravi, da se mu ne sme izplačati več kot 10kratnik kar znaša v tem primeru 10.000 € in to je ravno tako še neobdavčeno, priznan po DDPO;
v kakšnih primerih pa bi lahko izplačali maximu davčno priznan odhodek po DDPO to je v višini 14.916,50 €?
zanima me ali moramo pri izplačilu (v interesu nam je, da izplačamo največ neobdavčeno, brez prispevkov) odpravnine upoštevati zakon o delovnih razmerjih ali kolektivno pogodbo (npr.kolektivna pogodba za trgovino pravi, da je "Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja."
primer: poprečna bruto plača zaposlenca v zadnjih treh mesecih je 1.000 €; zaposlen v podjetju je 14 let, torej bi moral v skladu z ZDR1 izplačati 3500 € in ta odpravnina je v celoti neobdavčena niti ne zapade pod prispevke poleg tega pa je tudi v celoti davčno priznan odhodek.
Ker pa smo "dobrega srca", bi radi izplačali temu zaposlencu maximum odpravnino in zakon o delovnih razmerjih pravi, da se mu ne sme izplačati več kot 10kratnik kar znaša v tem primeru 10.000 € in to je ravno tako še neobdavčeno, priznan po DDPO;
v kakšnih primerih pa bi lahko izplačali maximu davčno priznan odhodek po DDPO to je v višini 14.916,50 €?
Povezava na pojasnilo DURS-a:
http://www.durs.gov.si
LP
PS. sem skrajšala povezavo na dursova stran (med pojasnili dohodnina)
http://www.durs.gov.si
LP
PS. sem skrajšala povezavo na dursova stran (med pojasnili dohodnina)
Zadnjič spremenil slovan, dne 29 Jan 2008, 14:38, skupaj popravljeno 2 krat.
torej pravilno razumem, da lahko maximum izplačam delavcu odpravnino v skladu s 109.členom v višini 10kratnika njegove poprečne plače zadnjih treh mesecev; npr. če je njegova plača 1000 bruto poprečna, mu lahko neobdavčeno izplačam 10.000,00 €, ravno tako mi ni potrebno za ta znesek plačati prispevkov;
odpravnina iz poslovnih razlogov
torej pravilno razumem, da lahko maximum izplačam delavcu odpravnino v skladu s 109.členom v višini 10kratnika njegove poprečne plače zadnjih treh mesecev pred dano odpovedjo (med drugim kolektivna pogodba trgovine);
npr. če je njegova plača 1000 bruto poprečna, mu lahko neobdavčeno izplačam 10.000,00 €, ravno tako mi ni potrebno za ta znesek plačati prispevkov;
namreč zakaj me muči zadeva: kolektivna pogodba trgovine pravi takole: " (2) Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja" in posledično temu imajo zaposleni klavzulo v pogodbi o zaposlitvi, da v primeru, če dobi zaposlenec odpoved pogodbe iz poslovnega razloga in je ta zaposlenec v družbi več kot 10 let, da je upravičen do odpravnine v višini ene letne plače; v zgoraj navedenem primeru pa je tako, da bi v skladu s pogodbo o zaposlitvi moral dobiti ta delavec 12.000,00 € odpravnine, kar pa po moji logiki znaša 2.000 € več kot priznava DURS kot neobdavčeno; in glede na to, da se mnenja krešejo na vseh koncih okoli tega, dejansko ne vem ali razumem vso zadevo pravilno ali ne?
npr. če je njegova plača 1000 bruto poprečna, mu lahko neobdavčeno izplačam 10.000,00 €, ravno tako mi ni potrebno za ta znesek plačati prispevkov;
namreč zakaj me muči zadeva: kolektivna pogodba trgovine pravi takole: " (2) Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja" in posledično temu imajo zaposleni klavzulo v pogodbi o zaposlitvi, da v primeru, če dobi zaposlenec odpoved pogodbe iz poslovnega razloga in je ta zaposlenec v družbi več kot 10 let, da je upravičen do odpravnine v višini ene letne plače; v zgoraj navedenem primeru pa je tako, da bi v skladu s pogodbo o zaposlitvi moral dobiti ta delavec 12.000,00 € odpravnine, kar pa po moji logiki znaša 2.000 € več kot priznava DURS kot neobdavčeno; in glede na to, da se mnenja krešejo na vseh koncih okoli tega, dejansko ne vem ali razumem vso zadevo pravilno ali ne?
Jaz razumem to tako:
1) 44. člen Zakona o dohodnini:
"" 9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;""
Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino v višini, kot izhaja iz izračuna delavčeve plače in kriterijev iz 2. odstavka 109. člena. Če je odpravnina izračunana drugače (več kot izhaja iz 109. člena), potem ni izračunana in izplačana v skladu s 109. členom. Če upoštevate kolektivno pogodbo dejavnosti, ki omogoča preseganje od 10-kratnika do 20-kratnika njegove osnove, je ta še vedno v skladu s 109. členom ZDR.
Primer vašega delavca: 1.000 bruto plače/4 X 14 let = 3.500 EUR = to je delodajalec dolžan izplačati; desetkratnik njegove osnove je 10.000 EUR; izplačilo je 10.000 EUR (namesto 3.500 EUR). Moje mnenje je, da je v tem primeru znesek izplačila v nasprotju s 109. členom ZDR, saj je znesek odpravnine, izračunan po kriterijih tisti, ki se primerja z limitom do katerega sme biti izplačana odpravnina (ali po ZDR ali kolek. pog. dejavnosti). In če konkretni znesek presega limit je izplačan v nasprotju s 109. členom ZDR.
Primer 2: bruto plača je 2.000 EUR, delavec ima 32 let delovne dobe = 2.000/3 X 32 = 21.333 EUR to je delodajalec dolžan izplačati; 10 kratnik osnove je 20.000; do 20 kratnik osnove po trg. kol. pog. je 40.000 EUR; 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS je 13.039,20 (povprečna bruto plača oktober 2007). Delodajalec je dolžan izplačati delavcu 21.333 EUR četudi ta presega 10-kratnik njegove plače, ker to omogoča kolektivna pogodba dejavnosti. Vendar, ker presega 10 mesečnih povprečnih plač je presežek obdavčen z dohodnino = 21.333 - 13.039,20 = 8.293,80 EUR
2. 109. člen Zakona o delovnih razmerjih:
"""(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. """
Če bi bila višina odpravnine višja kot je 10-kratnik osnove (konkretnega delavca...), bi bila izplačana v nasprotju s 109. členom ZDR in 44. členom ZDoh.
Če pa upoštevamo kolektivno pogodbo dejavnosti (vi dajete za primer trgovinsko kolektivno pogodbo), potem pa izplačana odpravnina lahko presega 10-kratnik njegove osnove (do 20-kratnika njegove osnove; v drugem primeru je to 21.333 EUR).
3) Prispevki za socialno varnost: ni prispevkov v prvem primeru od zneska 3.500 in v drugem primeru od zneska 21.333 EUR.
Iz pojasnila na strani DURS-a:
Glede na navedeno se v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR (ZDR kot maksimalno višino v četrtem odstavku 109. člena dovoljuje višino 10-kratnika osnove iz prvega odstavka istega člena ali višino po kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti).
Nasprotno pa je za odpravnine iz poslovnih razlogov, ki niso izplačane v skladu z ZDR (če znesek odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena tega zakona), v celoti treba plačati prispevke za socialno varnost.
Upam, da je dovolj razumljivo!
LP
1) 44. člen Zakona o dohodnini:
"" 9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;""
Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino v višini, kot izhaja iz izračuna delavčeve plače in kriterijev iz 2. odstavka 109. člena. Če je odpravnina izračunana drugače (več kot izhaja iz 109. člena), potem ni izračunana in izplačana v skladu s 109. členom. Če upoštevate kolektivno pogodbo dejavnosti, ki omogoča preseganje od 10-kratnika do 20-kratnika njegove osnove, je ta še vedno v skladu s 109. členom ZDR.
Primer vašega delavca: 1.000 bruto plače/4 X 14 let = 3.500 EUR = to je delodajalec dolžan izplačati; desetkratnik njegove osnove je 10.000 EUR; izplačilo je 10.000 EUR (namesto 3.500 EUR). Moje mnenje je, da je v tem primeru znesek izplačila v nasprotju s 109. členom ZDR, saj je znesek odpravnine, izračunan po kriterijih tisti, ki se primerja z limitom do katerega sme biti izplačana odpravnina (ali po ZDR ali kolek. pog. dejavnosti). In če konkretni znesek presega limit je izplačan v nasprotju s 109. členom ZDR.
Primer 2: bruto plača je 2.000 EUR, delavec ima 32 let delovne dobe = 2.000/3 X 32 = 21.333 EUR to je delodajalec dolžan izplačati; 10 kratnik osnove je 20.000; do 20 kratnik osnove po trg. kol. pog. je 40.000 EUR; 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS je 13.039,20 (povprečna bruto plača oktober 2007). Delodajalec je dolžan izplačati delavcu 21.333 EUR četudi ta presega 10-kratnik njegove plače, ker to omogoča kolektivna pogodba dejavnosti. Vendar, ker presega 10 mesečnih povprečnih plač je presežek obdavčen z dohodnino = 21.333 - 13.039,20 = 8.293,80 EUR
2. 109. člen Zakona o delovnih razmerjih:
"""(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. """
Če bi bila višina odpravnine višja kot je 10-kratnik osnove (konkretnega delavca...), bi bila izplačana v nasprotju s 109. členom ZDR in 44. členom ZDoh.
Če pa upoštevamo kolektivno pogodbo dejavnosti (vi dajete za primer trgovinsko kolektivno pogodbo), potem pa izplačana odpravnina lahko presega 10-kratnik njegove osnove (do 20-kratnika njegove osnove; v drugem primeru je to 21.333 EUR).
3) Prispevki za socialno varnost: ni prispevkov v prvem primeru od zneska 3.500 in v drugem primeru od zneska 21.333 EUR.
Iz pojasnila na strani DURS-a:
Glede na navedeno se v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR (ZDR kot maksimalno višino v četrtem odstavku 109. člena dovoljuje višino 10-kratnika osnove iz prvega odstavka istega člena ali višino po kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti).
Nasprotno pa je za odpravnine iz poslovnih razlogov, ki niso izplačane v skladu z ZDR (če znesek odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena tega zakona), v celoti treba plačati prispevke za socialno varnost.
Upam, da je dovolj razumljivo!
LP