Štipendiranje otroka
Moderator: Mirko Zbačnik
Štipendiranje otroka
Zanima me, kako se pravilno izpelje postopek štipendiranja lastnega otroka (oče ima s.p.), da kasneje ni kakšnih problemov z davkarijo? Je potrebno pred pričetkom narediti kak razpis, je lahko kakšna omejitev glede vrste izobrazbe ? Oče želi izplačevati štipendijo hčerki gimnazijki kot bodočemu kadru v računovodstvu. Je to o.k.? Hvala za pomoč!
Podjetja/zasebniki, ki imajo potrebe po štipendistih, vsako leto v mesecu aprilu prijavijo te potrebe Zavodu za zaposlovanje. Le-ta objavi skupni razpis za kadrovske štipendije, na podlagi 58. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l.RS štev. 107/06). Vendar ne glede na prijavo, lahko podjetje tudi samo podeli štipendijo in to navede v prijavi potreb.
Podjetje samo ugotavlja potrebe po štipendistih, torej potrebo po bodočih kadrih, ki jih ima namen zaposliti glede na dejavnost, s katero se ukvarja. To lahko izhaja bodisi iz sistemizacije delovnih mest, iz katere je razvidna smer in vrsta izobraževalne ustanove, bodisi iz sklepa lastnika, zasebnika. Primer: če je dejavnost zasebnika trgovina, ne more dati štipendije za študij medicine, novinarstva ipd. Ker je štipendija odhodek podjetja/zasebnika mora biti ta povezan z ustvarjanjem prihodkov (mišljeni so tudi prihodnji prihodki, ki jih bo ustvarjala oseba, ki se danes pripravlja na bodoči poklic). A je štipendija gimnazijki, kot bodočemu kadru v računovodstvu s.p.-ja utemeljena? Izobraževalni program v gimnaziji prav gotovo ne daje znanja, ki ga potrebujejo zaposleni v računovodstvu. Lahko pa seveda pridobi potrebna znanja z nadaljnjim izobraževanjem ustrezne smeri.
S štipendistom je sklenjena pogodba o štipendiranju, v kateri so določene tako obveznosti štipenditorja kot štipendista: redno opravljanje izpitov in posredovanje potrdila o vpisu v višji letnik, začasna prekinitev štipendiranja, če izgubi status študenta; vračilo štipendije, če ne opravi študija in se po končanem študiju ne zaposli v d.o.o. ali pri zasebniku ipd. Natančna določila pogodbe so zlasti pomembne pri štipendijah, ki jih lastniki/zasebniki dajejo svojim družinskim članom.
Iz davčnega vidika je višina štipendije (ki se ne všteva v davčno osnovo) določena v 106. členu Zakona o dohodnini:
(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena.
LP
Podjetje samo ugotavlja potrebe po štipendistih, torej potrebo po bodočih kadrih, ki jih ima namen zaposliti glede na dejavnost, s katero se ukvarja. To lahko izhaja bodisi iz sistemizacije delovnih mest, iz katere je razvidna smer in vrsta izobraževalne ustanove, bodisi iz sklepa lastnika, zasebnika. Primer: če je dejavnost zasebnika trgovina, ne more dati štipendije za študij medicine, novinarstva ipd. Ker je štipendija odhodek podjetja/zasebnika mora biti ta povezan z ustvarjanjem prihodkov (mišljeni so tudi prihodnji prihodki, ki jih bo ustvarjala oseba, ki se danes pripravlja na bodoči poklic). A je štipendija gimnazijki, kot bodočemu kadru v računovodstvu s.p.-ja utemeljena? Izobraževalni program v gimnaziji prav gotovo ne daje znanja, ki ga potrebujejo zaposleni v računovodstvu. Lahko pa seveda pridobi potrebna znanja z nadaljnjim izobraževanjem ustrezne smeri.
S štipendistom je sklenjena pogodba o štipendiranju, v kateri so določene tako obveznosti štipenditorja kot štipendista: redno opravljanje izpitov in posredovanje potrdila o vpisu v višji letnik, začasna prekinitev štipendiranja, če izgubi status študenta; vračilo štipendije, če ne opravi študija in se po končanem študiju ne zaposli v d.o.o. ali pri zasebniku ipd. Natančna določila pogodbe so zlasti pomembne pri štipendijah, ki jih lastniki/zasebniki dajejo svojim družinskim članom.
Iz davčnega vidika je višina štipendije (ki se ne všteva v davčno osnovo) določena v 106. členu Zakona o dohodnini:
(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena.
LP
Nočem odpirat nove teme, zato sprašujem kar tukaj: obstaja kje vzorec pogodbe o kadrovskem štipendiranju?
In še eno vprašanje: glede na to, da na strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije piše, da ni potrebno oddajati potrebe, če imamo že izbranega štipendista (v forumu), mislite, da bo dovolj za dacarje, če sprejmemo sklep o štipendiranju in napišemo pogodbo?
Prosim vas za mnenja, ker se mi zdi bedasto objavljat potrebo, če že imamo kandidata. Ima kdo neposredne izkušnje s tem?
Hvala vnaprej.
Mirjana
In še eno vprašanje: glede na to, da na strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije piše, da ni potrebno oddajati potrebe, če imamo že izbranega štipendista (v forumu), mislite, da bo dovolj za dacarje, če sprejmemo sklep o štipendiranju in napišemo pogodbo?
Prosim vas za mnenja, ker se mi zdi bedasto objavljat potrebo, če že imamo kandidata. Ima kdo neposredne izkušnje s tem?
Hvala vnaprej.
Mirjana
Starči, Starči....bi bila zelo vesela, če bi imela vedno prav (ali pa ne, bi bilo dolgčasno)!!!! Težko pa je priključiti vprašanje k temi, ki je bila aktualna v preteklem letu, medtem pa so se pravila "igre" spremenila.
Bistva novega vprašanja pa je ali bodo "dacarji", kot davčno priznan odhodek, upoštevali štipendije, za katere ni bilo "prostovoljne" prijave na JSRS za razvoj kadrov. Moje mnenje je, da je bilo že v preteklosti vprašljivo ravnanje davčnega organa, ko je upošteval tiste štipendije, ki jih dajalci niso prijavili Zavodu za zaposlovanje, kot davčno nepriznani odhodek. In to kljub temu, da je potreba izhajala iz delodajalčevih potreb in se je podeljevala za smer študija, povezanega z njegovo dejavnostjo.
Če bodo dodeljene kadrovske štipendije izhajale zgolj iz "neprijave skladu", to ne more biti vzrok za neupoštevanje med davčno priznanimi stroški.
LP
Bistva novega vprašanja pa je ali bodo "dacarji", kot davčno priznan odhodek, upoštevali štipendije, za katere ni bilo "prostovoljne" prijave na JSRS za razvoj kadrov. Moje mnenje je, da je bilo že v preteklosti vprašljivo ravnanje davčnega organa, ko je upošteval tiste štipendije, ki jih dajalci niso prijavili Zavodu za zaposlovanje, kot davčno nepriznani odhodek. In to kljub temu, da je potreba izhajala iz delodajalčevih potreb in se je podeljevala za smer študija, povezanega z njegovo dejavnostjo.
Če bodo dodeljene kadrovske štipendije izhajale zgolj iz "neprijave skladu", to ne more biti vzrok za neupoštevanje med davčno priznanimi stroški.
LP