Odpravnina po 109. členu
Moderator: Mirko Zbačnik
Odpravnina po 109. členu
Ali je odpravnina po 109. členu ZDR obdavčena v primeru, da presega višino 3.440 EUR? Ali gre odpravnina v dohodnino delavca'
manca
Velike črke so bile samodejno zamenjane z malimi.
Velike črke so bile samodejno zamenjane z malimi.
odpravnina
»ODPRAVNINA ZARADI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI« -
LETO 2008
Obdobje / leto 2008
Odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi
01.01. - 21.01. 13.039,20 to je 10kratnik poprečne SLO plače
22.01. - naprej 14.916,50 to je 10 kratnik poprečne SLO plače
Pri opredelitvi višine nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov v
letu 2008, so upoštevana določila iz:
��Zakona o dohodnini (glej: Zakonodaja/Davki/Dohodnina/ZDOH/Zakon o
dohodnini (ZDoh-2) – deveta točka prvega odstavka, tretji in četrti odstavek 44.
člena).
44. člen – ZDoh-2
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1)
…
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz
delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v
višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se
ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina,
izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
…
(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,
navedenega v 6., 9. in 10. točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji
podatek Statističnega urada Republike Slovenije.
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9. in 10. točke prvega odstavka in
drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah
in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega
znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
��Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06 s popravki.
Če gre za d.o.o.: odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga se izračuna po 109. členu ZDR1 in sicer glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu(ali če ima pravne prednike tudi delo pri njih). Izračuna se povprečna bruto plača delavca zadnjih treh mesecev, kar šteje za osnovo.
1-5 let zaposlitve je 1/5 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu,
5-15 let je 1/4 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu
nad 15 let 1/3 osnove za VSAKO LETO dela pri delodajalcu
ne sme pa presegati 10-kratnika višine osnove.
Zakon o delovnih razmerjih:
e) Odpravnina
109. člen (odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz
razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun
odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel
delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka
tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno
sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem
odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega
števila delovnih mest pri delodajalcu.
Zakon o dohodnini, 44. člen:
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz
delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih,
v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona
o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9. in 10. točke prvega odstavka in
drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih
točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki
presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja.
Iz kolektivne pogodbe za trgovino
80. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Delavcu pripada v enem koledarskem letu največ en regres za letni dopust.
(2) V primeru prehoda od enega k drugemu delodajalcu vsak od delodajalcev izplača delavcu sorazmerni del regresa.
(3) V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko regres za letni dopust izplača v več obrokih, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.
(5) Višina regresa za izplačilo in višina regresa v nedenarni obliki se določi v tarifni prilogi.
2. Jubilejna nagrada za delo pri zadnjem delodajalcu
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za posamezni delovni jubilej za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu in se mu izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do jubilejne nagrade.
(2) Zneski jubilejnih nagrad se določijo v tarifni prilogi.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v denarju.
3. Solidarnostna pomoč
(1) Solidarnostna pomoč se lahko izplača:
– v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec preživljal,
– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca,
– in drugih primerih, o katerih odloča delodajalec.
(2) Višina solidarnostnih pomoči se lahko izplača do zgornje višine zneska, ki ni obremenjen z davki in prispevki za socialno varnost.
(3) Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera.
(4) Ožji družinski člani so zakonec, izvenzakonski partner, otroci ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
4. Odpravnine
(1) V primeru upokojitve pripada delavcu odpravnina v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(2) Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(3) Odpravnina mora biti izplačana najkasneje 45 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Odpravnina ob odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga
Pojasnilo DURS, št. 4219-9/2006, 24. 4. 2006
Zavezanec zastavlja več vprašanj v zvezi s plačilom dohodnine in prispevkov za socialno varnost od odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem pojasnjujemo:
Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec po določbi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) izplačati delavcu odpravnino. Glede obdavčenja te odpravnine je treba upoštevati določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB3)* in določbe Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01).
Obdavčitev po ZDoh-1**
V skladu z 8. točko prvega odstavka 31. člena ZDoh-1*** se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (povprečna mesečna plača po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za mesec februar 2006 znaša 277.403 tolarjev). Za odpravnino iz prejšnjega stavka ne velja odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Če delodajalec izplača odpravnino v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Upoštevaje navedeno, pomeni z dohodnino neobdavčeni znesek odpravnine v posameznem primeru znesek, ki je nižji od teh dveh zneskov:
• odpravnina, ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR,
• deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Ob izplačilu odpravnine, ki presega neobdavčeni znesek, se obdavči razlika med izplačanim zneskom in neobdavčenim zneskom.
Plačevanje prispevkov za socialno varnost
V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. V skladu s 1. točko 2. člena Pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02) veljajo za odpravnine iz prejšnjega stavka odpravnine, ki jih delavcem izplača delodajalec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (1. alinea prvega odstavka 88. člena ZDR), če so izplačane pod pogoji, ki jih določa ZDR.
Glede na navedeno se v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR (ZDR kot maksimalno višino v četrtem odstavku 109. člena dovoljuje višino 10-kratnika osnove iz prvega odstavka istega člena ali višino po kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti).
Nasprotno pa je za odpravnine iz poslovnih razlogov, ki niso izplačane v skladu z ZDR (če znesek odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena tega zakona), v celoti treba plačati prispevke za socialno varnost.
Od navedenih odpravnin se torej prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo le, če je to izplačilo v višini, ki ni v skladu z ZDR. V četrtem odstavku 109. člena ZDR je določena omejitev oziroma najvišji znesek odpravnine: ta lahko znaša največ 10-kratnik osnove iz prvega odstavka tega člena, lahko pa je odpravnina v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določena v tudi višjem znesku. Tako izplačana odpravnina (do višine 10-kratnika osnove ali do višine po panožni kolektivni pogodbi) pa ni v nasprotju z določbami ZDR, to pomeni, da se ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost.
Upoštevaje zgornja pojasnila, je v konkretnih primerih, ki jih navaja v dopisu, z vidika obdavčitve z dohodnino najprej treba določiti neobdavčeni znesek. Če izplačilo odpravnine v posameznem primeru presega neobdavčeni znesek, se obdavči le razlika med izplačanim in neobdavčenim zneskom. Kakor že pojasnjeno, pa se prispevki za socialno varnost od odpravnin iz poslovnih razlogov plačujejo le, če višina izplačane odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena ZDR (če presega višino 10-kratnika delavčeve osnove oziroma višino po panožni kolektivni pogodbi).
* Od 1. 1. 2007 dalje določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06)
** Od 1. 1. 2007 po ZDoh-2
*** Od 1. 1. 2007 dalje po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2
LETO 2008
Obdobje / leto 2008
Odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi
01.01. - 21.01. 13.039,20 to je 10kratnik poprečne SLO plače
22.01. - naprej 14.916,50 to je 10 kratnik poprečne SLO plače
Pri opredelitvi višine nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov v
letu 2008, so upoštevana določila iz:
��Zakona o dohodnini (glej: Zakonodaja/Davki/Dohodnina/ZDOH/Zakon o
dohodnini (ZDoh-2) – deveta točka prvega odstavka, tretji in četrti odstavek 44.
člena).
44. člen – ZDoh-2
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1)
…
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz
delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v
višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se
ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina,
izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
…
(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,
navedenega v 6., 9. in 10. točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji
podatek Statističnega urada Republike Slovenije.
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9. in 10. točke prvega odstavka in
drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah
in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega
znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
��Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06 s popravki.
Če gre za d.o.o.: odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga se izračuna po 109. členu ZDR1 in sicer glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu(ali če ima pravne prednike tudi delo pri njih). Izračuna se povprečna bruto plača delavca zadnjih treh mesecev, kar šteje za osnovo.
1-5 let zaposlitve je 1/5 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu,
5-15 let je 1/4 osnove ZA VSAKO LETO dela pri delodajalcu
nad 15 let 1/3 osnove za VSAKO LETO dela pri delodajalcu
ne sme pa presegati 10-kratnika višine osnove.
Zakon o delovnih razmerjih:
e) Odpravnina
109. člen (odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz
razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun
odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel
delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je
zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka
tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno
sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem
odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega
števila delovnih mest pri delodajalcu.
Zakon o dohodnini, 44. člen:
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz
delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih,
v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona
o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9. in 10. točke prvega odstavka in
drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih
točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki
presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja.
Iz kolektivne pogodbe za trgovino
80. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Delavcu pripada v enem koledarskem letu največ en regres za letni dopust.
(2) V primeru prehoda od enega k drugemu delodajalcu vsak od delodajalcev izplača delavcu sorazmerni del regresa.
(3) V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko regres za letni dopust izplača v več obrokih, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.
(5) Višina regresa za izplačilo in višina regresa v nedenarni obliki se določi v tarifni prilogi.
2. Jubilejna nagrada za delo pri zadnjem delodajalcu
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za posamezni delovni jubilej za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu in se mu izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do jubilejne nagrade.
(2) Zneski jubilejnih nagrad se določijo v tarifni prilogi.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v denarju.
3. Solidarnostna pomoč
(1) Solidarnostna pomoč se lahko izplača:
– v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec preživljal,
– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca,
– in drugih primerih, o katerih odloča delodajalec.
(2) Višina solidarnostnih pomoči se lahko izplača do zgornje višine zneska, ki ni obremenjen z davki in prispevki za socialno varnost.
(3) Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera.
(4) Ožji družinski člani so zakonec, izvenzakonski partner, otroci ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
4. Odpravnine
(1) V primeru upokojitve pripada delavcu odpravnina v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(2) Višina odpravnine v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(3) Odpravnina mora biti izplačana najkasneje 45 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Odpravnina ob odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga
Pojasnilo DURS, št. 4219-9/2006, 24. 4. 2006
Zavezanec zastavlja več vprašanj v zvezi s plačilom dohodnine in prispevkov za socialno varnost od odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem pojasnjujemo:
Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec po določbi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) izplačati delavcu odpravnino. Glede obdavčenja te odpravnine je treba upoštevati določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB3)* in določbe Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01).
Obdavčitev po ZDoh-1**
V skladu z 8. točko prvega odstavka 31. člena ZDoh-1*** se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (povprečna mesečna plača po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za mesec februar 2006 znaša 277.403 tolarjev). Za odpravnino iz prejšnjega stavka ne velja odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Če delodajalec izplača odpravnino v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Upoštevaje navedeno, pomeni z dohodnino neobdavčeni znesek odpravnine v posameznem primeru znesek, ki je nižji od teh dveh zneskov:
• odpravnina, ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR,
• deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Ob izplačilu odpravnine, ki presega neobdavčeni znesek, se obdavči razlika med izplačanim zneskom in neobdavčenim zneskom.
Plačevanje prispevkov za socialno varnost
V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. V skladu s 1. točko 2. člena Pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02) veljajo za odpravnine iz prejšnjega stavka odpravnine, ki jih delavcem izplača delodajalec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (1. alinea prvega odstavka 88. člena ZDR), če so izplačane pod pogoji, ki jih določa ZDR.
Glede na navedeno se v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR (ZDR kot maksimalno višino v četrtem odstavku 109. člena dovoljuje višino 10-kratnika osnove iz prvega odstavka istega člena ali višino po kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti).
Nasprotno pa je za odpravnine iz poslovnih razlogov, ki niso izplačane v skladu z ZDR (če znesek odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena tega zakona), v celoti treba plačati prispevke za socialno varnost.
Od navedenih odpravnin se torej prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo le, če je to izplačilo v višini, ki ni v skladu z ZDR. V četrtem odstavku 109. člena ZDR je določena omejitev oziroma najvišji znesek odpravnine: ta lahko znaša največ 10-kratnik osnove iz prvega odstavka tega člena, lahko pa je odpravnina v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določena v tudi višjem znesku. Tako izplačana odpravnina (do višine 10-kratnika osnove ali do višine po panožni kolektivni pogodbi) pa ni v nasprotju z določbami ZDR, to pomeni, da se ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost.
Upoštevaje zgornja pojasnila, je v konkretnih primerih, ki jih navaja v dopisu, z vidika obdavčitve z dohodnino najprej treba določiti neobdavčeni znesek. Če izplačilo odpravnine v posameznem primeru presega neobdavčeni znesek, se obdavči le razlika med izplačanim in neobdavčenim zneskom. Kakor že pojasnjeno, pa se prispevki za socialno varnost od odpravnin iz poslovnih razlogov plačujejo le, če višina izplačane odpravnine presega limit iz četrtega odstavka 109. člena ZDR (če presega višino 10-kratnika delavčeve osnove oziroma višino po panožni kolektivni pogodbi).
* Od 1. 1. 2007 dalje določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06)
** Od 1. 1. 2007 po ZDoh-2
*** Od 1. 1. 2007 dalje po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2