v bistvu samo "na glas" razmišljam o smiselnosti DDV zakonodaje v takšnih konkretnih primerih. Npr. organizator opravi vse potrebno, vključno z vso potrebno hrano in pijačo ter naročniku to naprej fakturira, seveda z neko provizijo. Naročnik ne more jasnovidno predvidevati, kako si je organizator prikazal konkretno DDV za hrano in pijačo (kot prefakturiranje/v tujem imenu za tuj račun jada jada) in si v skladu z veljavno zakonodajo tega področja ne odbija DDV. Torej iz vidika države, če so v organizatorjevem računovodstvu malce nespretni in si tudi oni ne odbijejo DDV, se zgodi, da ima država plačan isti DDV dvakrat. Kolikor vem, je dvojno obdavčevanje že iz mode
Iz stališča naročnika - organizator naročniku proda celotno storitev, vključno z tole nesrečno hrano in pijačo - zatorej, po mojem mnenju, ki ni nujno pravilno, ima pravico do celotnega odbitka DDV. Organizator pa pač v svojo ceno obračuna tudi tale DDV, ki si ga ne sme odbiti. Ker seveda naročniki običajno ne komunicirajo z organizatorji na takšnem nivoju, kako kdo kaj knjiži, je po mojem v praksu ogromno takih dvojno plačanih davščin.
A jst popolnoma zgrešeno razmišljam ali se še kdo strinja z menoj?
Tole mi je rahlo podobno na DDV od z avtomobili povezanih stroškov - dolgo je trajalo, da je zakonodajalec končno uvidel nefer pozicijo npr.taxistov in nekaj na tem področju ukrenil.