doma imamo Žago. mi nabavimo hlodovino in jo potem razreŽemo za deske,trame in podobno. glede na to, da je hlodovina okrogla deske pa morajo biti ravne smo izračunali, da imamo samo od 60 do 68% izkoristek. ostalo ne moremo več porabiti za razrez vendar to z posebno napravo zmeljemo in porabimo za kurjavo in zagon določenih strojev v Žagi.(za poslovne namene ne za namene gospodinjstva). za teh 40%, ki gre za ogrevanje nimamo računa in realizacije saj to ostane pri nas. če pregledam te podatke potem v bistvu delamo z izgubo saj imamo Še en kup drugih stroŠkov (dela, goriva,popravil....). zanima me na kakŠen način lahko poknjiŽim teh 40%, ki gre za kurjavo. ali se da to kako drugače računovodsko speljati, da teh 40% ne bi Šlo direktno med odhodke???
verjetno to ni mogoče ampak vpraŠam pa lahko vseeno!!!
Mogoče bi odpadek, ki ga zmeljete, ovrednotili kot stranski produkt pri izdelavi glavnega proizvoda, in ga takega tudi skladiščili prek konta 790 - usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve.
Vse stroške, ki se nanašajo na vaš "stranski produkt" prenesete (iz razreda 4) na konto odhodkov 701. Istočasno je to za vas tudi prihodek, ki ga evidentirate na kontu 790 ter seveda proizvod na 630, od tu pa verjetno na zalogo materiala. Mislim, da je to za vas nek material, na kontu 310, ki ga postopoma odpisujete, ali kot gorivo, ki ga sicer lahko kot strošek razmejite na daljše obdobje...). Tudi sicer je nelogično, da ga daste takoj med stroške (kot strošek kurilnega olja).
A verjetno je struktura cene destke taka, da na nek način že vsebuje tudi odpad, tako da je, v kolikor trg le ni tako trd, to dejansko za vas proizvod, ki bi ga lahko kar ga je višek ltudi prodali, a ne?
PS.: Upam, da sem prav razmišljal...
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Na dolgi rok je povsem vseeno : zdaj je cela vrednost lesa strošek izdelavnega materiala, če bi pa odpadek posebej vrednotili, bi bil strošek izdelavnega materiala sicer manjši, za razliko pa bi bil večji strošek kurjave. (Če bi bili hudo natančni, bi bile časovne razlike zaradi zadrževanja v zalogah).
Druga stvar pa bi bila seveda, če bi odpadek prodajali (ali pokurili doma, kar je vsebinsko isto). lp
Zanima me še nekaj stvari v zvezi s tem. Ali je potrebno ta odpad ovrednotiti po drugačni ceni kot pa npr. deske, trame čeprav dobimo ta odpad na koncu proizvodnje in mu pripadajo isti stroški kot pa npr.tramu. Zdaj pa me zanima kako to poknjižim? Kot stranski produkt - 701/490. Kako pa potem naprej? Pa še nekaj! Nekje po glavi mi roji, da bi verjetno morali za ta odpad, ki ga zmeljemo za bio maso (za kurjavo) izstaviti račun sami sebi in plačati ddv?
Lepo prosim, če mi pomagati priti stvari do dna kako izspeljati (skontirati) in glede ddv me zelo zanima kako stoji stvar.
Zbegale so me tudi knjižbe v kontnem načrtu z ponazoritvami knjiženj za gospodarske družbe na strani 300!!! Tam prenašajo iz 790 na 02,04.
Najlepša hvala, če si boste vzeli čas zame. Upam, da ne postavljam neumna vprašanja.
Mislim, da "bilanciranje" z DDV-jem ni potrebno; kajti učinek je tako in tako 0. Če izstavite račun, ga istočasno tudi prejmete in če se ne motim, tega ni več potrebno.
Kot sem omenil, zberete stroške, oziroma prenesete, na kotno 701. To je odhodek pri izdelavi proizvoda. Izstočasno pa je to tudi vaš prihodek, zato sem omenil konto 790 in protikonto 630 in nato prenos na stroške, material ali na razmejitve. Tu knjižite pač po vaših dejanskih stroških. Nove cene, ki so praviloma višje od vaših stroškovnih, oblikujete za trg (višino v tem primeru oblikuje tudi trg).
Kontni plan govori o usredstvenih osnovnih sredstvih, a lahko so ta sredstva tudi material, blago... bodimo življenski, knjižimo dejanska stanja, a ne?
A smisel tega je, kot sai ugoavljate, pravilno rzmejiti stroške. A če je prizvodnja dokaj tekoča, je to nek kontinuiran proces, tako da dejasnkih razlik na daljši rok nevidim. Gre le za pravilnost prikazovanja rezultatov obravnavanega obdobja (poslovnega leta) - v tem vidim tu smiel.
PS.: Podobno je tudi ob izbirah metod vrednotenja zaloge, proizovdov... Razlike so med obdobji, dočim so na daljši rok, v tem smislim, ko je poslovni proces končan, rezultati nični.
Sicer se pa strinjam s starči, da ne komplicirajte preveč. Verjetno je v ceni vaših glavnih proizvodov strošek odpada že zajet in upam, tudi tržno priznan. Verjetno je strošek priprave bio goriva kar občutno manjši od nabave fosilnih goriv. Že tu je nek prihranek.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Samo še malo teoretiziranja - za možgansko telovadbo :
Imate prav : "Ali je potrebno ta odpad ovrednotiti po drugačni ceni kot pa npr. deske, trame čeprav dobimo ta odpad na koncu proizvodnje in mu pripadajo isti stroški kot pa npr.tramu."
Tak odpad ne sme biti ovrednoten po višji ceni, kot je tržna - kot bi zanj plačali, če bi ga kupili drugje (pa naj gre za odžaganje ali vejevje), drugače bi bili stroški nerealno razporejeni (kurjava previsoko, izdelki prenizko). lp
In ne leto, proizvedeni bi bili dejansko z izgubo. A navzezadnje, kam bi knjižili to razliko do tržne vrednoti?! Če bi ocenili stroškovno ceno nad tržno, bi to bil tudi večji prihodek, povrh bi pa kršili načelo, če razmišljam vrednotenje OS, kjer velja, da nabavna vrednost tako izdelanega OS ne sme presegati poštene vrednsoti.....
A verjetno to ne bo potrebno.
Ne vem, če je sobotni večer za filozofijo...
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko