Vse te spremembe okrog DDV sploh ne folgam več.Prosim za odgovor ali naslednje še drži:
V evidence P-RAČ se ne vpisuje:
-računi malih davčnih zavezancev
-članarine,takse,upravne in sodne takse
-stroški opominov in verjetno še kaj.
P-RAČ
Moderator: Mirko Zbačnik
RTV prispevek gre v knjigo P-RAČ pod oproščene nabave (oprostitev po 16.točki 26. člena ZDDV).
V P-RAČ pa ne grejo zamudne obresti (tudi tiste, ko jih nekateri pripišejo kar k računu za naslenji mesec - tudi RTV je tak). Potem je pa treba čez knjigo P-RAČ in take zadeve brisati...
Vedno več časa je treba, da se vse te knjige uredijo. Kaj ko bi kdaj sprejeli še kak predpis, ki bi kakšno stvar poenostavil... Sem že skoraj izgubila upanje:sad:.
Pričakujem pa spremembe v programu, ko bo že pri knjiženju možno te stvari izločiti (tudi npr.delo študentov preko servisa itd.):D
Pa lep vikend (deževni dnevi so primerni za kašno prijetno knjigo, v kateri niti pod razno ne boste našli "DDV").
Anela
V P-RAČ pa ne grejo zamudne obresti (tudi tiste, ko jih nekateri pripišejo kar k računu za naslenji mesec - tudi RTV je tak). Potem je pa treba čez knjigo P-RAČ in take zadeve brisati...
Vedno več časa je treba, da se vse te knjige uredijo. Kaj ko bi kdaj sprejeli še kak predpis, ki bi kakšno stvar poenostavil... Sem že skoraj izgubila upanje:sad:.
Pričakujem pa spremembe v programu, ko bo že pri knjiženju možno te stvari izločiti (tudi npr.delo študentov preko servisa itd.):D
Pa lep vikend (deževni dnevi so primerni za kašno prijetno knjigo, v kateri niti pod razno ne boste našli "DDV").
Anela
Evidentiranje izdanih računov v DDV evidence
Evidentiranje izdanih računov v DDV evidence
Davčni zavezanec mora skladno z določili ZDDV zagotoviti podatke o obračunanem DDV po izdanih računih za opravljen promet blaga oziroma storitev, podatke o obveznosti za plačilo in podatke o plačilu DDV. Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih računih je davčni zavezanec dolžan voditi knjigo izdanih računov. Vsebino knjige izdanih računov glede na zakonska določila predpiše minister, pristojen za finance in je kot taka priloga pravilnika. Kako se vodi knjiga izdanih računov je predpisano v 169. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV. Davčni zavezanec mora tako v knjigo izdanih računov vpisovati podatke na način, ki je v tem členu podrobneje naveden. Med drugim je knjiga izdanih računov razdeljena tako, da se obdavčen promet , ki se opravi davčnim zavezancem, vpisuje v stolpce od 11 do 14 in promet, ki se opravi končnim potrošnikom, v stolpce od 15 do 18.
Glede na to, da po 34. členu ZDDV ID številke kupca ni potrebno navajati na izdan račun, je tako težko razlikovali med davčnimi zavezanci z ID številko in med končnimi potrošniki oziroma med davčnimi zavezanci po 45. členu ZDDV. Pričakovali smo, da bodo v novem pravilniku podane podrobnejše obrazložitve, kako naj davčni zavezanec loči promet, ki ga opravi davčnim zavezancem oziroma končnim potrošnikom, vendar so ta po mnenju davčnih zavezancev, še vedno ne dovolj jasne.
V novem pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju ZDDV, ki se uporablja od 1. septembra dalje, so določbe, povezane z vpisovanjem obdavčenega prometa, opravljenega davčnim zavezancem (stolpci 11-14) in končnim potrošnikom (stolpci 15-18), spremenjene.
Od 1. 9 velja, da se v stolpce 11 do 14, kamor se vpisuje promet opravljen davčnim zavezancem vpisujejo računi izdani po 34. členu ZDDV, med končne potrošnike, tj. v stolpce 15 do 18, pa se evidentirajo računi, ki so izdani po 35. členu ZDDV. Temu ustrezno so se spremenili tudi naslovi stolpcev. Naslov nad stolpci 11 do 14 »Davčnim zavezancem« se nadomesti z naslovom »Po računih na podlagi 34. člena ZDDV«, naslov nad stolpci 15 do 18 »Končnim potrošnikom« pa se nadomesti z naslovom »Po računih na podlagi 35. člena ZDDV«.
Kaj pa to pomeni v praksi? Večji del davčnih zavezancev za vodenje DDV evidenc uporablja različne računalniške programe, ki so nastavljeni tako, da le-ti že razvrščajo podatke o kupcih blaga oziroma o naročnikih storitev po različnih kriterijih. Eden izmed njih je tudi njihova ID številka oziroma davčna številka kupca blaga oziroma naročnika storitev. Računalniški program za sestavo knjige izdanih računov že klasificira davčne zavezance po ID številki oziroma po davčni številki, te pa kot sem navedla, 34. člen ZDDV, v kolikor je plačnik DDV izdajatelj računa, ne zahteva. Račun je tako izdan skladno z določili tega člena, ker pa kot tak ne vsebuje ID številke oziroma davčne številke kupca, ga računalniški program avtomatsko razvrsti med končne potrošnike. Do uveljavitve teh sprememb in dopolnitev pravilnika o izvajanju ZDDV, tj. do 1. 9. je veljalo, da se v knjigo izdanih računov (I-RAČ) med končne potrošnike vpisujejo tudi računi, izstavljeni malim davčnim zavezancem iz 45. člena ZDDV. Ta določba je s 1. 9. črtana, kar potemtakem lahko pomeni, da se računi, izdani malim zavezancem po 45. členu ZDDV, tako po 1. 9. vpisujejo med davčne zavezance. Kot pa vemo, so se računi izdani nezavezancem za DDV, do 1. 5. vpisovali med končne potrošnike. Kaj storiti?
T.i. malim davčni zavezancem, ki opravljajo dejavnost, se izdajajo računi skladno z določili 34. člena ZDDV, kar potemtakem avtomatično pomeni, da se tudi evidentirajo med davčne zavezance.
Ne glede na to, da sam način evidentiranja izdanih računov ne vpliva na obračunski del davčnega obrazca za DDV, so lahko postopki davčnih inšpektorjev v praksi različni.
Po mojem mnenju pa tako glede na zadnje spremembe pravilnika velja, da je za razvrščanje računov med davčne zavezance oziroma med končne potrošnike pomembno le, kako je izdan račun, tj. ali vsebuje elemente 34. oziroma 35. člena ZDDV in ne status prejemnika, kot naj bi to veljalo do 1.9.2004.
Evidentiranje izdanih računov v DDV evidence
Davčni zavezanec mora skladno z določili ZDDV zagotoviti podatke o obračunanem DDV po izdanih računih za opravljen promet blaga oziroma storitev, podatke o obveznosti za plačilo in podatke o plačilu DDV. Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih računih je davčni zavezanec dolžan voditi knjigo izdanih računov. Vsebino knjige izdanih računov glede na zakonska določila predpiše minister, pristojen za finance in je kot taka priloga pravilnika. Kako se vodi knjiga izdanih računov je predpisano v 169. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV. Davčni zavezanec mora tako v knjigo izdanih računov vpisovati podatke na način, ki je v tem členu podrobneje naveden. Med drugim je knjiga izdanih računov razdeljena tako, da se obdavčen promet , ki se opravi davčnim zavezancem, vpisuje v stolpce od 11 do 14 in promet, ki se opravi končnim potrošnikom, v stolpce od 15 do 18.
Glede na to, da po 34. členu ZDDV ID številke kupca ni potrebno navajati na izdan račun, je tako težko razlikovali med davčnimi zavezanci z ID številko in med končnimi potrošniki oziroma med davčnimi zavezanci po 45. členu ZDDV. Pričakovali smo, da bodo v novem pravilniku podane podrobnejše obrazložitve, kako naj davčni zavezanec loči promet, ki ga opravi davčnim zavezancem oziroma končnim potrošnikom, vendar so ta po mnenju davčnih zavezancev, še vedno ne dovolj jasne.
V novem pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju ZDDV, ki se uporablja od 1. septembra dalje, so določbe, povezane z vpisovanjem obdavčenega prometa, opravljenega davčnim zavezancem (stolpci 11-14) in končnim potrošnikom (stolpci 15-18), spremenjene.
Od 1. 9 velja, da se v stolpce 11 do 14, kamor se vpisuje promet opravljen davčnim zavezancem vpisujejo računi izdani po 34. členu ZDDV, med končne potrošnike, tj. v stolpce 15 do 18, pa se evidentirajo računi, ki so izdani po 35. členu ZDDV. Temu ustrezno so se spremenili tudi naslovi stolpcev. Naslov nad stolpci 11 do 14 »Davčnim zavezancem« se nadomesti z naslovom »Po računih na podlagi 34. člena ZDDV«, naslov nad stolpci 15 do 18 »Končnim potrošnikom« pa se nadomesti z naslovom »Po računih na podlagi 35. člena ZDDV«.
Kaj pa to pomeni v praksi? Večji del davčnih zavezancev za vodenje DDV evidenc uporablja različne računalniške programe, ki so nastavljeni tako, da le-ti že razvrščajo podatke o kupcih blaga oziroma o naročnikih storitev po različnih kriterijih. Eden izmed njih je tudi njihova ID številka oziroma davčna številka kupca blaga oziroma naročnika storitev. Računalniški program za sestavo knjige izdanih računov že klasificira davčne zavezance po ID številki oziroma po davčni številki, te pa kot sem navedla, 34. člen ZDDV, v kolikor je plačnik DDV izdajatelj računa, ne zahteva. Račun je tako izdan skladno z določili tega člena, ker pa kot tak ne vsebuje ID številke oziroma davčne številke kupca, ga računalniški program avtomatsko razvrsti med končne potrošnike. Do uveljavitve teh sprememb in dopolnitev pravilnika o izvajanju ZDDV, tj. do 1. 9. je veljalo, da se v knjigo izdanih računov (I-RAČ) med končne potrošnike vpisujejo tudi računi, izstavljeni malim davčnim zavezancem iz 45. člena ZDDV. Ta določba je s 1. 9. črtana, kar potemtakem lahko pomeni, da se računi, izdani malim zavezancem po 45. členu ZDDV, tako po 1. 9. vpisujejo med davčne zavezance. Kot pa vemo, so se računi izdani nezavezancem za DDV, do 1. 5. vpisovali med končne potrošnike. Kaj storiti?
T.i. malim davčni zavezancem, ki opravljajo dejavnost, se izdajajo računi skladno z določili 34. člena ZDDV, kar potemtakem avtomatično pomeni, da se tudi evidentirajo med davčne zavezance.
Ne glede na to, da sam način evidentiranja izdanih računov ne vpliva na obračunski del davčnega obrazca za DDV, so lahko postopki davčnih inšpektorjev v praksi različni.
Po mojem mnenju pa tako glede na zadnje spremembe pravilnika velja, da je za razvrščanje računov med davčne zavezance oziroma med končne potrošnike pomembno le, kako je izdan račun, tj. ali vsebuje elemente 34. oziroma 35. člena ZDDV in ne status prejemnika, kot naj bi to veljalo do 1.9.2004.