sodna odločba
Moderator: Mirko Zbačnik
-
yanna
tisdno, informacije, ki sem jih zgoraj napisala sem dobila (tudi napisane) na seminarju o izterjavah terjatev. Predavala je sodnica, žal se v tem trenutku imena ne spomnim, zato, brez zamere, so zame njene besede kredibilnejše. V tem trenutku nimam časa iskati te literature, jo pa bo v kratkem, da podkrepim svoje trditve.
Lp
Lp
Sipi citirala bom sodno odločbo oz. člene Vrhovnega sodišča, ki se uporablja sedaj kot stalna sodna praksa za zastaranje.
356. člen
(1) Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
(2) Vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
Splošni zastaralni rok
346. člen
Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.
Občasne terjatve
347. člen
(1) Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
(2) Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zastarajo obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je krajši od treh let, v enakem roku kot glavna terjatev.
356. člen
(1) Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
(2) Vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
Splošni zastaralni rok
346. člen
Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.
Občasne terjatve
347. člen
(1) Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
(2) Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zastarajo obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je krajši od treh let, v enakem roku kot glavna terjatev.
Yanna jaz ne dvomim, da imaš prav, samo razlika je v tem, ali vložiš izvršbo ali še ne, da so za različne stvari različni zastaralni roki, moram ti tudi povedat, da med drugim na teh stvareh delam 15 let, tako da so mi roki čisto jasni. Vendar včasih težko v enem stavku poveš, kaj misliš, lahko pa imaš prav tako ti kot jaz, samo vsak misli pač nekaj drugega.
Berem in berem nisem pravnik in pri vsem tem ugotavljam samo eno , za isto vprašanje: 10 pravnikov 10 različnih odgovorov, pa saj je tako tudi v praksi, dobijo pa vedno tisti najvztrajnejši, mi smo včasih vedno samo ugovarjali, ko smo dobili izvršbo (mislim v podjetju) in stvar se je tako zavlačevala, samo piši in piši, .... dokler ni nekdo prekinil....pozabil, zadeva se je končala. 
Še enkrat se zahvaljujem za obširne odgovore. Še nekaj sem se spomnila. Kaj pa v primeru vračila štipendije. Kolegica ni končala šole, imela je štipendijo in sedaj po 7 letih jo še vedno skrbi, da jo bodo terjali za vračilo le-te. Do sedaj še ni dobila nobene zahteve za vračilo, pravzaprav jo nikoli ni nihče terjal. Ali je še možno, da jo bodo?
sipi, odvisno od pogodbe, ki jo je kolegica podpisala. Meni vsako leto sporočijo, kakšne so moje dolžnosti, sploh če zaradi takih ali drugačnih razlogov ne zaprosim zanjo
Je pa dejstvo, da v preteklosti niso tako zelo poudarjali dokončanja študija, zdaj pa so začeli groziti z vračanjem že, če se posamezni letnik ne konča uspešno (kar lahko označimo za neke vrste motivacijo, kajne
)
LP, N.
Je pa dejstvo, da v preteklosti niso tako zelo poudarjali dokončanja študija, zdaj pa so začeli groziti z vračanjem že, če se posamezni letnik ne konča uspešno (kar lahko označimo za neke vrste motivacijo, kajne
LP, N.
Nazadnje spremenil Nina, dne 04 Maj 2005, 10:22, skupaj popravljeno 1 krat.
Če v roku 5. let niso vložili izvršbe na sodišče, potem je zadeva zastarala. Če so, je potrebno preveriti seveda ta rok. Jaz imam kolegico, ki so jo na žalost dobili in je morala vrniti štipendijo. Ampak vem, da so bili zelo prijazni, da so ji odpisali obresti, da so ji dali mislim, da možnost plačila v obrokih in celo mislim, da je plačevala dve leti.
Do sedaj še ni nič dobila, nobene odločbe, nobene tožbe i.t.d. Ali je možno, da so jo "zgrešili" za vračilo?tisdno napisal/-a:Če v roku 5. let niso vložili izvršbe na sodišče, potem je zadeva zastarala. Če so, je potrebno preveriti seveda ta rok. Jaz imam kolegico, ki so jo na žalost dobili in je morala vrniti štipendijo. Ampak vem, da so bili zelo prijazni, da so ji odpisali obresti, da so ji dali mislim, da možnost plačila v obrokih in celo mislim, da je plačevala dve leti.
Namreč, moj bratranec je dobil odločbo za vračilo v roku pol leta, od prenehanja šolanja.
Mislim, da ima veliko, veliko srečo, da še ni nič dobila, po sedmih letih a ne?
V bistvu bi mogli v roku pet let vložit tožbo, ne izvršbe, ker za izvršbo morajo imeti izvršilni naslov, kar pa pogodba ni. Ko vložijo tožbo sodišče nekje v nekih treh mesecih vroči tožbo nasprotni stranki ter ji da možnost, da nanjo odgovori. Jaz upam, da ji niso pošiljali kakršnokoli pošto, kjer je obvestilo po ZPP (tisto, če v roku 15. dni ne dvigneš pošte se šteje, da je vročitev opravljena), ker potem ima sodišče razlog, da izda zamudno sodbo, to pa je tudi izvršilni naslov za izvršbo. Vso pošto, ki ima to opozorilo, je potrebno dvignit, pa potem reševat na drug način zadevo.

