Žal nimam trenutno dosegljivega IKS-a in sem preiskala vse, da bi ugotovila pravilne knjižbe dolžnika po potrjeni prisilni poravnavi.
Prosim pomagajte mi - nujno!
Knjiženje dolžnika po potrjeni prisilni poravnavi
Moderator: Mirko Zbačnik
Našla sem nekje v arhivu IKS 11/96, vendar v njem piše samo, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave odpiše tisti del obveznosti do upnikov, ki ga dolžnik ne bo poravnal in izkaže v dobro izrednih prihodkov in da prenese morebitno izgubo v breme izrednih odhodkov in s tem zagotovi njeno kritje.
Kaj pa je z razliko, ki tako nastane? Ne zanima me davčni vidik. Ali se lahko izvzame iz prihodka za rezervacijo?
Kaj pa je z razliko, ki tako nastane? Ne zanima me davčni vidik. Ali se lahko izvzame iz prihodka za rezervacijo?
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Če so na nasprotni strani prevrednotovalni poslovni odhodki (721), bi bili lahko v vašem primeru mogoče prevrednotovalni poslovni prihodki (769) - prihodki pa, razen svetlih izjem, navadno niso davčno sporni 
.
.Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Ja. Konkretni primer, če razumem izkaz uspeha.
Kritje stare izgube prevrednotovalni poslovni odhodki (721) 22.000. milj
prevrednotovalni poslovni prihodki (769) po sklenjeni prisilni poravnavi 86.000. milj.
Če normalno posluje z dobičkom mora imeti 64.000. milj. dobička.
V izkazu pa je prikazana izguba v višini 18.000. milj.
Ali je logika, da je potem ustvaril iz rednega poslovanja po prisilni poravnavi kar 82.000. milj. izgube, ali se mi že "meša".
Lp
Kritje stare izgube prevrednotovalni poslovni odhodki (721) 22.000. milj
prevrednotovalni poslovni prihodki (769) po sklenjeni prisilni poravnavi 86.000. milj.
Če normalno posluje z dobičkom mora imeti 64.000. milj. dobička.
V izkazu pa je prikazana izguba v višini 18.000. milj.
Ali je logika, da je potem ustvaril iz rednega poslovanja po prisilni poravnavi kar 82.000. milj. izgube, ali se mi že "meša".
Lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Pozdravljeni!
V pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave in v programu finančne reorganizacije so vsi finančni podatki o načinu "koriščenja" odpisa obveznosti (iz prevrednotovalnih prihodkov) na presečni datum. Presežek, ki nastane ob kritju izgub, je podjetje dolžno prenesti v rezerve (18. člen zakona o finančnem poslovanju).
Iz vaših podatkov predpostavljam, da je med ukrepi finančne reorganizacije tudi "pokrivanje" tekoče izgube, saj sicer ne bi bilo potrebnih odpisov za 86 mio za samo 22 mio SIT pretekle izgube in tudi ne bi bila (po mojem) potrebna prisilna poravnava. Glede na te podatke, bi v podjetju nastala razlika v višini 64 mio, ki bi jo moralo prenesti v rezerve. In ker izkazuje za 18 mio SIT izgube, je ta presežek pravzaprav porabljen tudi za kritje tekoče izgube.
LP
V pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave in v programu finančne reorganizacije so vsi finančni podatki o načinu "koriščenja" odpisa obveznosti (iz prevrednotovalnih prihodkov) na presečni datum. Presežek, ki nastane ob kritju izgub, je podjetje dolžno prenesti v rezerve (18. člen zakona o finančnem poslovanju).
Iz vaših podatkov predpostavljam, da je med ukrepi finančne reorganizacije tudi "pokrivanje" tekoče izgube, saj sicer ne bi bilo potrebnih odpisov za 86 mio za samo 22 mio SIT pretekle izgube in tudi ne bi bila (po mojem) potrebna prisilna poravnava. Glede na te podatke, bi v podjetju nastala razlika v višini 64 mio, ki bi jo moralo prenesti v rezerve. In ker izkazuje za 18 mio SIT izgube, je ta presežek pravzaprav porabljen tudi za kritje tekoče izgube.
LP
Hvala slovan!
Potrdili ste moja razmišljanja. Ne vem sicer kakšni so bili ukrepi finančne reorganizacije. Vsega tega ne bi niti spraševala, če ne bi bil podan ponoven predlog za prisilno poravnavo in me je zanimalo, kako so poslovali v teh treh letih po potrjeni prvi prisilni poravnavi in še posebno, ker so ustvarili zadnjo leto izgubo skoraj v višini 50 % vseh svojih neporavnanih obveznosti, od katerih nekatere niso poravnane še iz prve potrjene prisilne poravnave - tako kratkoročnih kot dologoročnih. Takrat sem bila tudi jaz mnenja, da prisilne poravnave ne bi bilo potrebno od skrbnem gospodarjenju.
Sedaj ko sem pregledala te izkaze in naredila analizo (upam, da so vsaj ti izkazani v skladu s SRS), pa ugotavljam, da je vse to namensko (naslednjo leto je bila minimalna izguba 3 milj., ki je predstavljala samo 1,5 % celotnega prihodka, v letu 2005 pa spet gromozanska izguba) ob vzporedni prodaji premoženja in odprte firme. S tem si je ustvaril pogoje za novo prisilno poravnavo oziroma ob takem stanju stečaj.
In če ne bomo upniki ukrepali pravilno in prerekali vsa dejanja, bo to stečaj brez stečajne mase in vsak nasvet nam bo dobrodošel.
LP
Potrdili ste moja razmišljanja. Ne vem sicer kakšni so bili ukrepi finančne reorganizacije. Vsega tega ne bi niti spraševala, če ne bi bil podan ponoven predlog za prisilno poravnavo in me je zanimalo, kako so poslovali v teh treh letih po potrjeni prvi prisilni poravnavi in še posebno, ker so ustvarili zadnjo leto izgubo skoraj v višini 50 % vseh svojih neporavnanih obveznosti, od katerih nekatere niso poravnane še iz prve potrjene prisilne poravnave - tako kratkoročnih kot dologoročnih. Takrat sem bila tudi jaz mnenja, da prisilne poravnave ne bi bilo potrebno od skrbnem gospodarjenju.
Sedaj ko sem pregledala te izkaze in naredila analizo (upam, da so vsaj ti izkazani v skladu s SRS), pa ugotavljam, da je vse to namensko (naslednjo leto je bila minimalna izguba 3 milj., ki je predstavljala samo 1,5 % celotnega prihodka, v letu 2005 pa spet gromozanska izguba) ob vzporedni prodaji premoženja in odprte firme. S tem si je ustvaril pogoje za novo prisilno poravnavo oziroma ob takem stanju stečaj.
In če ne bomo upniki ukrepali pravilno in prerekali vsa dejanja, bo to stečaj brez stečajne mase in vsak nasvet nam bo dobrodošel.
LP
Prva prisilna poravnava je sicer res preteklost, vendar, če želite ugotoviti vzrok za njen neuspeh, bi bilo umestno, da "pogledate" kakšni so bili ukrepi predvideni v načrtu finančne reorganizacije (načrt je obravnaval upniški odbor, zanj so glasovali tudi upniki, katerih terjatve so bile priznane.) Na primer:
- ali je bilo predlagano povečanje osnovnega kapitala s spremembo obveznosti v lastniški kapital (stvarni vložek) ali iskanje strateškega partnerja za dokapitalizacijo v denarni obliki;
- ali je predlagana racionalizacija proizvodnje: z zmanjšanjem števila zaposlenih (odpravnine delavcem), zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda;
- ali je bil predlagan način, s katerim bo podjetje povečalo dohodke: proizvodnja/prodaja novih proizvodov kot rezultat raziskave tržišča in vpeljava novih trgov.
Če ti ukrepi niso prinesli zadovoljivih rezultatov (odmislimo subjektivne vzroke) je lahko bila že prva prisilna poravnava napačno zastavljena in je druga zgolj popravni izpit. Opravili ste analizo dolžnikovih bilanc (bilance stanja in izkaza uspeha) zato imate najbrž tudi odgovor o smiselnosti nove prisilne poravnave (ali je prezadolženost rezultat zadnjega obdobja, tekoči prihodki so nižji od preteklega obdobja, stroški redne dejavnosti se zmanjšujejo počasnejo od zmanjševanja prihodkov itd.). Vprašanje je ali ne bi "dobili" več iz stečajne mase kot boste prejeli iz prisilne poravnave.
LP
- ali je bilo predlagano povečanje osnovnega kapitala s spremembo obveznosti v lastniški kapital (stvarni vložek) ali iskanje strateškega partnerja za dokapitalizacijo v denarni obliki;
- ali je predlagana racionalizacija proizvodnje: z zmanjšanjem števila zaposlenih (odpravnine delavcem), zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda;
- ali je bil predlagan način, s katerim bo podjetje povečalo dohodke: proizvodnja/prodaja novih proizvodov kot rezultat raziskave tržišča in vpeljava novih trgov.
Če ti ukrepi niso prinesli zadovoljivih rezultatov (odmislimo subjektivne vzroke) je lahko bila že prva prisilna poravnava napačno zastavljena in je druga zgolj popravni izpit. Opravili ste analizo dolžnikovih bilanc (bilance stanja in izkaza uspeha) zato imate najbrž tudi odgovor o smiselnosti nove prisilne poravnave (ali je prezadolženost rezultat zadnjega obdobja, tekoči prihodki so nižji od preteklega obdobja, stroški redne dejavnosti se zmanjšujejo počasnejo od zmanjševanja prihodkov itd.). Vprašanje je ali ne bi "dobili" več iz stečajne mase kot boste prejeli iz prisilne poravnave.
LP
Saj to je ravno. Prihodki so se v preteklem letu drastično zmanjšali, stroški redne dejavnosti pa povečali.
V letu 2005 je iz evidence brisal vsa opredmetena in neopredmetena sredstva v knjigovodski vrednosti 145.531. V breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov je knjižil 39.105. in imel je izredne prihodke v višini 726. Razlike 106.425. neodpisane vrednosti kot prihodek od prodaje ni nikjer in......
Aja! V trenutku mi ja padlo v glavo - verjetno knjiženo na gospodinjstvo podjetnika (vsa čast računovodskemu servisu, ki opravlja te posle za njega - oprema pa je bila vsa kupljena v času opravljanja dejavnosti).
Prav tako v evidenci ni več nobene zaloge blaga in materiala. Ker drugih poslovni prihodkov nima, je možno, da je del zaloge kril v breme izrednih odhodkov ali pa v celoti v breme stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga, saj je višina le teh v primerjavi s prihodki v nesorazmerju.
Glede na izkaz uspeha v primerjavi z letom 2004 je imel v letu 2005 za 37.128. manjši prihodek, med tem pa ko je imel za 25.361. večje stroške in odhodke. Izkazal je zgubo v skupni višini 65.735.
"Vprašanje je ali ne bi "dobili" več iz stečajne mase kot boste prejeli iz prisilne poravnave."
Glede tega, iz česa bi dobili več, sploh več ni vprašanje, ker ne iz enega in ne iz drugega, razen da se bo ugotavljalo, kam je šlo njegovo premoženje in če se bo lahko kaj iztržilo.
Mogoče še kakšen komentar na to, potem pa izkoristit soboto in nedeljo za kaj drugega, saj se mi bo od tega še "zmešalo." In upam, da bodo moje ugotovitve bile dovolj argumentiranje za upniški odbor, poravnalni senat in upravitelja - kakršni koli bo že - prisilni ali stečajni.
Lp
V letu 2005 je iz evidence brisal vsa opredmetena in neopredmetena sredstva v knjigovodski vrednosti 145.531. V breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov je knjižil 39.105. in imel je izredne prihodke v višini 726. Razlike 106.425. neodpisane vrednosti kot prihodek od prodaje ni nikjer in......
Aja! V trenutku mi ja padlo v glavo - verjetno knjiženo na gospodinjstvo podjetnika (vsa čast računovodskemu servisu, ki opravlja te posle za njega - oprema pa je bila vsa kupljena v času opravljanja dejavnosti).
Prav tako v evidenci ni več nobene zaloge blaga in materiala. Ker drugih poslovni prihodkov nima, je možno, da je del zaloge kril v breme izrednih odhodkov ali pa v celoti v breme stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga, saj je višina le teh v primerjavi s prihodki v nesorazmerju.
Glede na izkaz uspeha v primerjavi z letom 2004 je imel v letu 2005 za 37.128. manjši prihodek, med tem pa ko je imel za 25.361. večje stroške in odhodke. Izkazal je zgubo v skupni višini 65.735.
"Vprašanje je ali ne bi "dobili" več iz stečajne mase kot boste prejeli iz prisilne poravnave."
Glede tega, iz česa bi dobili več, sploh več ni vprašanje, ker ne iz enega in ne iz drugega, razen da se bo ugotavljalo, kam je šlo njegovo premoženje in če se bo lahko kaj iztržilo.
Mogoče še kakšen komentar na to, potem pa izkoristit soboto in nedeljo za kaj drugega, saj se mi bo od tega še "zmešalo." In upam, da bodo moje ugotovitve bile dovolj argumentiranje za upniški odbor, poravnalni senat in upravitelja - kakršni koli bo že - prisilni ali stečajni.
Lp
Torej ves čas pravzaprav govoriva o podjetniku, ne pa o d.o.o. Kar se tiče prisilne poravnave ni bistvene razlike, način knjiženja pa v najinem "razgovoru" niti ni pomemben.
Kolikor je neodpisana vrednost osnovnih sredstev prenešena v gospodinjstvo, oprema pa je bila nabavljena preko s.p.-ja, ni nujno, da je med prihodki, prav gotovo pa mora biti kot povečanje davčne osnove od katere je bil plačan davek iz dejavnosti (gospodinjstvo je povezana oseba). "Brezplačni" prenos osnovnih sredstev v gospodinjstvo je najbrž prikazan kot terjatev do podjetnika (oziroma zmanjšanje obveznosti do podjetnika na kontu 920). Poglejte še davčno bilanco in ugotovili boste ali je ta znesek upoštevan ali ne. Če ni, je stvar zrela za inšpekcijo (DURS).
Razen tega je vprašanje ali so prenešena osnovna sredstva potrebna pri opravljanju dejavnosti podjetnika. Če so, je pravno vprašljiv prenos na gospodinjstvo (prav tako so "sporni" odpisi materiala, saj nakazujejo na prenehanje proizvodne dejavnosti ali opravljanja storitev), če pa niso potrebna, gre za nepotrebna osnovna sredstva. Nepotrebna osnovna sredstva pa se prodajo najboljšemu kupcu po tržni vrednosti (pošteni vrednosti), ne pa prenesejo v gospodinjstvo. Najmanj kar lahko izpodbijate je ta prenos na gospodinjstvo (ki kaže na prenehanje opravljanja dejavnosti podobno kot je prenos dejavnosti na vzporedne d.o.o. v preteklosti), namesto izkazovanja prihodkov oziroma njegovo terjatev do podjetnika, če je neodpisano vrednost vključil v vrednost terjatve, izkazano v bilanco stanja. V stečajnem postopku ima stečajni upravitelj možnost izpodbijati pravne posle, ki so nastali v določenem obdobju pred uvedbo stečaja, kar pomeni, da bi lahko izpodbijal tudi sklep o prenosu na gospodinjstvo (pogodba ne obstaja). Glede na to, kar ste doslej napisali predpostavljam, da zasebnik tudi nima nobenega lastnega premoženja, saj kot s.p. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (najbrž niste uspeli z nobeno izvršbo na denarna sredstva ali na njegovo premoženje???).
LP
Kolikor je neodpisana vrednost osnovnih sredstev prenešena v gospodinjstvo, oprema pa je bila nabavljena preko s.p.-ja, ni nujno, da je med prihodki, prav gotovo pa mora biti kot povečanje davčne osnove od katere je bil plačan davek iz dejavnosti (gospodinjstvo je povezana oseba). "Brezplačni" prenos osnovnih sredstev v gospodinjstvo je najbrž prikazan kot terjatev do podjetnika (oziroma zmanjšanje obveznosti do podjetnika na kontu 920). Poglejte še davčno bilanco in ugotovili boste ali je ta znesek upoštevan ali ne. Če ni, je stvar zrela za inšpekcijo (DURS).
Razen tega je vprašanje ali so prenešena osnovna sredstva potrebna pri opravljanju dejavnosti podjetnika. Če so, je pravno vprašljiv prenos na gospodinjstvo (prav tako so "sporni" odpisi materiala, saj nakazujejo na prenehanje proizvodne dejavnosti ali opravljanja storitev), če pa niso potrebna, gre za nepotrebna osnovna sredstva. Nepotrebna osnovna sredstva pa se prodajo najboljšemu kupcu po tržni vrednosti (pošteni vrednosti), ne pa prenesejo v gospodinjstvo. Najmanj kar lahko izpodbijate je ta prenos na gospodinjstvo (ki kaže na prenehanje opravljanja dejavnosti podobno kot je prenos dejavnosti na vzporedne d.o.o. v preteklosti), namesto izkazovanja prihodkov oziroma njegovo terjatev do podjetnika, če je neodpisano vrednost vključil v vrednost terjatve, izkazano v bilanco stanja. V stečajnem postopku ima stečajni upravitelj možnost izpodbijati pravne posle, ki so nastali v določenem obdobju pred uvedbo stečaja, kar pomeni, da bi lahko izpodbijal tudi sklep o prenosu na gospodinjstvo (pogodba ne obstaja). Glede na to, kar ste doslej napisali predpostavljam, da zasebnik tudi nima nobenega lastnega premoženja, saj kot s.p. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (najbrž niste uspeli z nobeno izvršbo na denarna sredstva ali na njegovo premoženje???).
LP