Delodajalec svojemu zaposlenemu ne izplačuje stroškov prehrane med delom, ampak ga vsak dan pelje na kosilo, ki ga plača podjetje. Kako je z računom za te malice:
- med katere stroške ga knjižiti - stroški prehrane med delom?
- kako je z odbitkom DDV od tega stroška - ali se lahko odbije ali se obravnava kot reprezentanca in se ne sme odbiti?
Hvala za odgovor.
Stroški prehrane med delom
Moderator: Mirko Zbačnik
Stroški prehrane med delom
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če je malica (kosilo) na računu do višine po uredbi, ki velja za prehrano zaposlenega ni nič spornega. Obvezno sklenite pogodbo o zagotavljanju malice na podlagi katere se potem izdajajo računi. Na računih in v pogodbi mora biti nedvoumo napisano, da je to prehrana med delom (malica).
V kolikor so zneski večji je to reprezentanca! Alkoholne pijače na računu pomenijo kršitev delovnih obveznosti (malica in alkohol ne gresta skupaj).
Mogoče je najbolje maksimalni znesek izplačati delavcu, pa si naj sam plačuje malico.
V kolikor so zneski večji je to reprezentanca! Alkoholne pijače na računu pomenijo kršitev delovnih obveznosti (malica in alkohol ne gresta skupaj).
Mogoče je najbolje maksimalni znesek izplačati delavcu, pa si naj sam plačuje malico.
Kar se tiče prehrane med delom, moramo poznati naslednje člene iz zakonov, ki urejajo to področje ( z vidika obdavčitve):
- zakon o dohodnini, ki pravi (3.točka prvega odstavka 44. člena-kaj se ne všteva v davčno osnovo): povračilo stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom ....pod pogoji in do višine, ki jih določi vlada ....
- uredba o povračilih stroškov ...: 2. člen: Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure in več, do višine 5,54 eura.
- zakon o davku od dohodka pravnih oseb: 5. odstavek 35.člena: Plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo: ..... povračila stroškov v zvezi z delom, to so: stroški prehrane med delom, prevoza na delo ...... se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
- zakon o davku na dodano vrednost: 66. člen, točka 9: omejitev pravice do odbitka: b) stroškov za reprezentanco (pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnikih stikih), stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter stroškov za nastanitev.
- in kako opredeli pojem reprezentance Zakon o davku na dohodek pravnih oseb v 31.členu (2. odstavek): za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Zaključek: Če ima delodajalec organizirano prehrano na takšen način, da zaposlene "pelje na kosilo", potem mora glede višine upoštevati znesek iz uredbe (račun je izdan na podjetje: število kosil, znesek kosila....). Pri likvidaciji računa nalogodajalec na takšen račun pripiše: prehrana med delom. Kolikor račun presega znesek iz uredbe, se presežni znesek (tudi DDV) po posamezniku vključi v njegovo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in celotni znesek evidentiramo kot strošek prehrane. V nobenem primeru pa tega presežka ne moremo obravnavati kot strošek reprezentance, saj se ne nanaša na strošek za pogostitev poslovnih partnerjev.
Tudi DDV-ja si ne moremo odbijati, saj zakon o DDV-ju, tako stroške za reprezentanco kot stroške za prehrano, uvršča med tiste, za katere nimamo pravice do odbitka.
LP
- zakon o dohodnini, ki pravi (3.točka prvega odstavka 44. člena-kaj se ne všteva v davčno osnovo): povračilo stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom ....pod pogoji in do višine, ki jih določi vlada ....
- uredba o povračilih stroškov ...: 2. člen: Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure in več, do višine 5,54 eura.
- zakon o davku od dohodka pravnih oseb: 5. odstavek 35.člena: Plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo: ..... povračila stroškov v zvezi z delom, to so: stroški prehrane med delom, prevoza na delo ...... se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
- zakon o davku na dodano vrednost: 66. člen, točka 9: omejitev pravice do odbitka: b) stroškov za reprezentanco (pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnikih stikih), stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter stroškov za nastanitev.
- in kako opredeli pojem reprezentance Zakon o davku na dohodek pravnih oseb v 31.členu (2. odstavek): za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Zaključek: Če ima delodajalec organizirano prehrano na takšen način, da zaposlene "pelje na kosilo", potem mora glede višine upoštevati znesek iz uredbe (račun je izdan na podjetje: število kosil, znesek kosila....). Pri likvidaciji računa nalogodajalec na takšen račun pripiše: prehrana med delom. Kolikor račun presega znesek iz uredbe, se presežni znesek (tudi DDV) po posamezniku vključi v njegovo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in celotni znesek evidentiramo kot strošek prehrane. V nobenem primeru pa tega presežka ne moremo obravnavati kot strošek reprezentance, saj se ne nanaša na strošek za pogostitev poslovnih partnerjev.
Tudi DDV-ja si ne moremo odbijati, saj zakon o DDV-ju, tako stroške za reprezentanco kot stroške za prehrano, uvršča med tiste, za katere nimamo pravice do odbitka.
LP