Pozdravljeni,
z zeno zeliva odpreti d.o.o., ki bo deloval na področju računalništva (72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje). V prvem letu poslovanja podjetja bi obdržala zaposlitve pri sedanjem delodajalcu, torej v podjetju ne bi bilo nikogar zaposlenega. Kakšne možnosti imava, da si kljub temu izplačava kakšno kilometrino, nagrado ali kaj podobnega?
Sedaj sva v dilemi ali odpreti enoosebni d.o.o. ali "dvoosebni" d.o.o., kjer bi bila oba družbenika.
Kakor sem se uspel pozanimati pri računovodju je zadeva sledeča glede enoosebnega d.o.o.:
ker sem jaz edini lastnik podjetja in obenem direktor, polno zaposlen pa drugje, je edina možnost, da si zplačam kakšno kilometrino in "nagrado" za poslovodenje podjetja preko pogodbe o poslovodenju. Pri čemer je potrebno od vsake mesečne "nagrade" odvesti tudi 25% akontacijo.
Kako pa je pri "dvoosebnem" d.o.o.-ju? Oba sva lastnika, pri čemer je žena direktor podjetja oz. podjetje sklene z njo poslovodno pogodbo in s tem je upravičena do "nagrade" za poslovodenje. Kako pa jaz lahko dobim kakšno izplačilo?
Kaj predlagate oz. kakšne so pravno in davčno sprejemljive možnosti, da si izplačaš nagrado ali kakšne povrnjene stroške, čeprav nisi zaposlen v lastnem podjetju.
Seveda se imava oba namen kasneje redno zaposliti v najinem podjetju.
Slišal sem tudi. da je problem z izstavljanjem računov pri d.o.o.-ju, če ni nikogar zaposlenega v podjetju. Ali je res, da to lahko počneš samo, če imaš podizvajalca za svoje storitve? Ali je kakšna razlika pri enoosebnem d.o.o. in dvoosebnem d.o.o.-ju na to temo? Prosim, da mi nekdo pomaga razjasniti pojme.
lp,
Dilema - Enoosebni d.o.o. ali dvoosebni d.o.o.
Moderator: Mirko Zbačnik
Prva razlika (sicer nebistvena) je v stroških ustanovitve. Pri enoosebnem d.o.o. namreč ni potrebno iti k notarju (cca 300,00 EUR). Akt lahko pripravite sam ali pa ena oseba, malo bolj vešča v pravnih poslih. Skupaj s predlogom ga vložite na sodišče.
V kolikor se odločite za "dvoosebno" družbo, imate lahko direktorja in prokurista (žena = direktor; vi = proskurist). Na ta način lahko oba prejemata znesek za opravljanje poslovodne funkcije (je pa res, da je potrebno plačati akontacijo dohodnine). Ampak, pri vsakem izplačilu fizični osebi (razen povračilu stroškov - kilometrina, dnevnice, materialni stroški) je potrebno plačati akontacijo dohodnine.
Z izstavljanjem računov pa ni nikakršnih problemov. Izstavlja jih namreč direktor, ki je vpisan v sodni register...
V kolikor se odločite za "dvoosebno" družbo, imate lahko direktorja in prokurista (žena = direktor; vi = proskurist). Na ta način lahko oba prejemata znesek za opravljanje poslovodne funkcije (je pa res, da je potrebno plačati akontacijo dohodnine). Ampak, pri vsakem izplačilu fizični osebi (razen povračilu stroškov - kilometrina, dnevnice, materialni stroški) je potrebno plačati akontacijo dohodnine.
Z izstavljanjem računov pa ni nikakršnih problemov. Izstavlja jih namreč direktor, ki je vpisan v sodni register...
Glede na prebrane polemike vama predlagam dvoosebno. Lastnik enoosebne se ne more zaposliti v svoji družbi, ampak plačuje prispevke (če ni zaposlen drugje). Če pa sta oba lastnika, pa se mirno lahko zaposlita.
Pa še komplikacije so s sklepi, ki jih menda mora enoosebnik overjati pri notarju (kar tudi ni zastonj in je najbrž primerljivo z navedenimi stroški notarja za dvoosebno družbo).
Pa še komplikacije so s sklepi, ki jih menda mora enoosebnik overjati pri notarju (kar tudi ni zastonj in je najbrž primerljivo z navedenimi stroški notarja za dvoosebno družbo).
Overitev sklepa je po mojih podatkih 2.295€+DDV, tako, da to ni takšen strošek...
@Bee: Sam imam podoben primer, kot Pan (Firma doo bo uradno delovala od oktobra, zaposlil pa se bom z novim letom. V času do novega leta bom imel po vsej verjetnosti zaposlenega študenta, tako bom tudi izdal nekaj računov.
Če prav razumem, si bom lahko kot direktor izplačeval znesek za opravljanje poslovodne funkcije. Kolikšna pa je npr. višina takšnega zneska (da ne bi preveč odstopala od nekega povprečja)?
Če je ta znesek obdavčen le z 25% akontacije dohodnine se ga torej bolj splača izplačati, kot pa čakati na dobiček, ki je v skupnem obdavčen 23% + 20%? Bi torej za isti brutto znesek na ta način dobil več v denarnico?
Hvala in LP
@Bee: Sam imam podoben primer, kot Pan (Firma doo bo uradno delovala od oktobra, zaposlil pa se bom z novim letom. V času do novega leta bom imel po vsej verjetnosti zaposlenega študenta, tako bom tudi izdal nekaj računov.
Če prav razumem, si bom lahko kot direktor izplačeval znesek za opravljanje poslovodne funkcije. Kolikšna pa je npr. višina takšnega zneska (da ne bi preveč odstopala od nekega povprečja)?
Če je ta znesek obdavčen le z 25% akontacije dohodnine se ga torej bolj splača izplačati, kot pa čakati na dobiček, ki je v skupnem obdavčen 23% + 20%? Bi torej za isti brutto znesek na ta način dobil več v denarnico?
Hvala in LP
MiGi, res se ti splača izplačevati poslovodno "plačo". Obdavčena je samo s akontacijo dohodnine. Če si zaposlen drugje, je stopnja pavšalna = 25 %, če bi pa to podjetje bil tvoj glavni "delodajalec" si obdavčen po dohodninski lestvici.
Sprašuješ za zneske. V moji praksi je to različno: od bruta 200,00 EUR do 1.000,00 EUR na mesec.
Sprašuješ za zneske. V moji praksi je to različno: od bruta 200,00 EUR do 1.000,00 EUR na mesec.
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Glede izplačila nagrad oziroma zaslužka je najbolje uporabiti dobiček. Obdavčen je cedularno in je temu tudi namenjen.
Če je to na priemr enoosebni d.o.o., si lastnik plačuje le prispevke (kot s.p.), živi pa od dobička.
Če je to na priemr enoosebni d.o.o., si lastnik plačuje le prispevke (kot s.p.), živi pa od dobička.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Glede dobička se strinjam, vendar pa moraš za tak način kasiranja imeti že kaj pod palcem, da preživiš leto do naslednjega izplačila dobička.
Če pa imaš vmes za odplačevati stanovanjski kredit, posel pa komaj začenjaš, je tak način težko izvedljiv. Čez par let pa res zna biti aktualno.
@Bee, @Mirko: najlepša hvala za vsa pojasnila!
LP MiGi
Če pa imaš vmes za odplačevati stanovanjski kredit, posel pa komaj začenjaš, je tak način težko izvedljiv. Čez par let pa res zna biti aktualno.
@Bee, @Mirko: najlepša hvala za vsa pojasnila!
LP MiGi
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Mirko, če imate prenesenega dobička dovolj, si ga hipotetično lahko izplačujete "vsak dan". Kot pa so napisali nekateri, je le-tega premalo, da bi se dalo preživeti od enega poslovnega leta do drugega.
ADUT: Vprašanje zavarovalne osnove pri šifri 40 (razen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju): glejte Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove: 3. odstavek 2. člena: na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma 1. odstavek 6. člena pravilnika: doseženi dobiček iz petega odstavka 2-člena pravilnika, je za zavarovanca iz tretjega odstavka 2 člena pravilnika iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovljeni dohodek, ki ga je zavarovanec - družbenik dosegel kot poslovodni delavec.
Torej, če poslovodna oseba npr. ne prejema dohodka (nima sklenjene pogodbe o poslovodenju), pa je v vsakem primeru zavarovalna osnova najnižja pokojninska osnova (takšno je stališče SPIZ-a).
LP
ADUT: Vprašanje zavarovalne osnove pri šifri 40 (razen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju): glejte Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove: 3. odstavek 2. člena: na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma 1. odstavek 6. člena pravilnika: doseženi dobiček iz petega odstavka 2-člena pravilnika, je za zavarovanca iz tretjega odstavka 2 člena pravilnika iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovljeni dohodek, ki ga je zavarovanec - družbenik dosegel kot poslovodni delavec.
Torej, če poslovodna oseba npr. ne prejema dohodka (nima sklenjene pogodbe o poslovodenju), pa je v vsakem primeru zavarovalna osnova najnižja pokojninska osnova (takšno je stališče SPIZ-a).
LP