Pozdravljeni.
Sem šele začetnica v računovodski stroki in bi prosila za enostavno razlago kaj so odloženi davki.
Hvala za odgovore.
LP
odloženi davki
Moderator: Mirko Zbačnik
Odložene davke ni mogoče razložit na hitro. Gre za povezavo med davčno in statistično bilanco.
Npr. če si v statistični bilanci priznaš večjo amortizacijo (določiš predvidceno dobo uporabnosti opreme 3 leta) kot je davčno priznana (ta je 5 let), zato plačaš več davka, kot bi sicer, če te "davčne omejitve" ne bi bilo, vendar boš ta davek nekako dobil vrnen po dokončani statistični amortizaciji (v četretem in petem letu), ko se ti bo OS davčno še vedno amortiziralo...
Ja, malo zakomplicirano... Enostavneje pa ne znam razložit...
Pa to je samo en primer, obstaja jih kar nekaj...
Npr. če si v statistični bilanci priznaš večjo amortizacijo (določiš predvidceno dobo uporabnosti opreme 3 leta) kot je davčno priznana (ta je 5 let), zato plačaš več davka, kot bi sicer, če te "davčne omejitve" ne bi bilo, vendar boš ta davek nekako dobil vrnen po dokončani statistični amortizaciji (v četretem in petem letu), ko se ti bo OS davčno še vedno amortiziralo...
Ja, malo zakomplicirano... Enostavneje pa ne znam razložit...
Pa to je samo en primer, obstaja jih kar nekaj...
Pojem odloženih davkov imate obširno obrazloženo v 11. točki Uvoda k SRS 2006, SRS 5.15 do SRS 5.22; SRS9.15 in SRS 9.22; SRS 19.13, 19.16, 19.25 in 19.26.
Preprosto povedano pa to pomeni, da "razmejujete/odlagate" davčne obveznosti oziroma davčne terjatve (davek od dohodka pravnih oseb) na kasnejša davčna obdobja, ker vam zakonodaja iz tega področja /Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) ne priznava določenih odhodkov ali prihodkov. Gre predvsem za razlike med priznavanjem odhodkov, ki jih vključite v poslovno bilanco (recimo temu, da je to knjigovodska vrednost) in tistimi, ki so vam priznani v davčni bilanci (davčna vrednost sredstva) in se nanašajo na začasne razlike in ne na stalne razlike. Tipični primer stalnih razlik je npr. strošek reprezentance , ki se vam davčno prizna le v višini 50%, vendar vam razlika do 100% ne bo nikoli priznana kot davčni odhodek.
Terjatve/obveznosti iz začasnih razlik pa so vam priznani kot odhodek/prihodek v naslednjih davčnih obdobjih (torej lahko jih vključite v davčni obračun v naslednjih letih). Terjatev za odloženi davek nastane takrat, ko je določen odhodek izkazan v poslovni bilanci, vendar ga v davčno bilanco ne morete vključiti v celoti, npr.: v poslovni bilanci je obračunana amortizacija po stopnji 25%, za davčne namene pa vam je priznana stopnja 20% - razlika v vrednosti = 25% = 300 d.e.; 20% = 240 d.e.; razlika je 60 d.e., ki davčno ni priznana in če upoštevamo davčno stopnjo 23% = 13,8 d.e. terjatev za odloženi davek, ki izvira iz odhodka, ki se vam bo priznal v petem davčnem obdobju/ poslovnem letu (osnov. sredstvo po stopnji 25% bo amortizirano v štirih letih, davčno gledano pa je to v petih letih). Kar se tiče priznavanja amortizacije v naslednjih davčnih obdobjih poglejte tudi 2. odstavek 33. člena Zakona o davku na dohodek pravnih oseb.
Obveznost za odloženi davek pa nastane takrat, ko določeni "prihodki" niso vključeni v poslovni izid, ker povečujejo npr. postavke kapitala. Primer: prevrednotenje osnovnih sredstev povečuje presežek iz prevrednotenja, kot ene izmed sestavin kapitala, ne pa prihodek obdobja, v katerem je le-ta nastal (neodpisana knjigovodska vrednost = 5.000 d.e.; ocenjena vrednost je 6.000 d.e.; razlika 1.000 d.e. predstavlja presežek iz prevrednotenja). Ob evidentiranju presežka iz prevrednotenja pa moramo oblikovati tudi obveznost za odloženi davek (razlika v vrednosti X stopnja davka od dohodka pravnih oseb). Glede na rač. standarde in Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, zmanjšanje presežka iz prevrednotenja povečuje (v višini obračunane amortizacije, ki izhaja iz razlike med prvotno vrednostjo in prevrednoteno vrednostjo) pretekli poslovni izid in ne tekoči poslovni izid. Zato pa moramo zmanjšanje presežka iz prevrednotenja vključiti v davčno bilanco v obdobju, ko je to zmanšanje nastalo.
LP
Preprosto povedano pa to pomeni, da "razmejujete/odlagate" davčne obveznosti oziroma davčne terjatve (davek od dohodka pravnih oseb) na kasnejša davčna obdobja, ker vam zakonodaja iz tega področja /Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) ne priznava določenih odhodkov ali prihodkov. Gre predvsem za razlike med priznavanjem odhodkov, ki jih vključite v poslovno bilanco (recimo temu, da je to knjigovodska vrednost) in tistimi, ki so vam priznani v davčni bilanci (davčna vrednost sredstva) in se nanašajo na začasne razlike in ne na stalne razlike. Tipični primer stalnih razlik je npr. strošek reprezentance , ki se vam davčno prizna le v višini 50%, vendar vam razlika do 100% ne bo nikoli priznana kot davčni odhodek.
Terjatve/obveznosti iz začasnih razlik pa so vam priznani kot odhodek/prihodek v naslednjih davčnih obdobjih (torej lahko jih vključite v davčni obračun v naslednjih letih). Terjatev za odloženi davek nastane takrat, ko je določen odhodek izkazan v poslovni bilanci, vendar ga v davčno bilanco ne morete vključiti v celoti, npr.: v poslovni bilanci je obračunana amortizacija po stopnji 25%, za davčne namene pa vam je priznana stopnja 20% - razlika v vrednosti = 25% = 300 d.e.; 20% = 240 d.e.; razlika je 60 d.e., ki davčno ni priznana in če upoštevamo davčno stopnjo 23% = 13,8 d.e. terjatev za odloženi davek, ki izvira iz odhodka, ki se vam bo priznal v petem davčnem obdobju/ poslovnem letu (osnov. sredstvo po stopnji 25% bo amortizirano v štirih letih, davčno gledano pa je to v petih letih). Kar se tiče priznavanja amortizacije v naslednjih davčnih obdobjih poglejte tudi 2. odstavek 33. člena Zakona o davku na dohodek pravnih oseb.
Obveznost za odloženi davek pa nastane takrat, ko določeni "prihodki" niso vključeni v poslovni izid, ker povečujejo npr. postavke kapitala. Primer: prevrednotenje osnovnih sredstev povečuje presežek iz prevrednotenja, kot ene izmed sestavin kapitala, ne pa prihodek obdobja, v katerem je le-ta nastal (neodpisana knjigovodska vrednost = 5.000 d.e.; ocenjena vrednost je 6.000 d.e.; razlika 1.000 d.e. predstavlja presežek iz prevrednotenja). Ob evidentiranju presežka iz prevrednotenja pa moramo oblikovati tudi obveznost za odloženi davek (razlika v vrednosti X stopnja davka od dohodka pravnih oseb). Glede na rač. standarde in Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, zmanjšanje presežka iz prevrednotenja povečuje (v višini obračunane amortizacije, ki izhaja iz razlike med prvotno vrednostjo in prevrednoteno vrednostjo) pretekli poslovni izid in ne tekoči poslovni izid. Zato pa moramo zmanjšanje presežka iz prevrednotenja vključiti v davčno bilanco v obdobju, ko je to zmanšanje nastalo.
LP
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Tudi mene begajo odložei davki pri drobnem inventarju. Po ZDDPO-2 lahko skladno s 6. odstavkom 33. člena ne glede na določbe 5. odstavka istega člena (višina davčno priznanih amortizacijskih stopenj) osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.
Torej, če vodimo DI kot material na kontih skupine 32 ne vidim problema (problem: odloženi davek).
V kolikor pa jih vodimo kot drobni inventar med osnovnimi sredstvi, jih vodimo tako ravno zaradi tega, ker opredelimo njihovo dobo, ki je daljša od enega leta. Torej, če jih odpišemo, skladno s omenjenim členom ZDDPO-2, dejansko uporabimo vposlovne namene višjo stopnjo odpisa in moramo v družbah izračunavati tudi obveznost za odloženi davek.
Malce sem zmeden
(kar precej 
)- ali izračunavamo odložene davke le v primeru, ko odpišemo celotno vrednost takoj ob prenosu v uporabo le, če imamo računovodsko usmeritev, da vodimo opredmetena osnovna sredstva do 500 € z daljšo življensko dobo med OS?
Menim, dajče obravnavamo omenjen DI kot osnovno sredstvo, ga na tak način obravnavamo tudi v primeru odloženih davkov.
Torej, če vodimo DI kot material na kontih skupine 32 ne vidim problema (problem: odloženi davek).
V kolikor pa jih vodimo kot drobni inventar med osnovnimi sredstvi, jih vodimo tako ravno zaradi tega, ker opredelimo njihovo dobo, ki je daljša od enega leta. Torej, če jih odpišemo, skladno s omenjenim členom ZDDPO-2, dejansko uporabimo vposlovne namene višjo stopnjo odpisa in moramo v družbah izračunavati tudi obveznost za odloženi davek.
Malce sem zmeden
(kar precej )- ali izračunavamo odložene davke le v primeru, ko odpišemo celotno vrednost takoj ob prenosu v uporabo le, če imamo računovodsko usmeritev, da vodimo opredmetena osnovna sredstva do 500 € z daljšo življensko dobo med OS?Menim, dajče obravnavamo omenjen DI kot osnovno sredstvo, ga na tak način obravnavamo tudi v primeru odloženih davkov.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
S SRS-ji nam je omogočeno, da opredmeteno osnovno sredstvo, katerega nabavna vrednost je nižja od 500€, lahko izkazujemo skupinsko kot drobni inventar, če smo sprejeli takšno računovodsko usmeritev. Skupinsko izkazovanje opredm. osnov.sredstva pomeni tudi obračun amortizacije skupine kot celote, pri čemer takšno obračunavanje ni skladno s 33. členom ZDDPO. Kolikor pa se takšna sredstva "razporedijo v kot drobni inventar" samo glede na vrednost, ohranijo vse značilnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacijo v tem primeru obračunamo posamično glede na stopnje iz 33. člena (govorimo o obračunu amortizacije in ne o odpisu opredmetenega osnovnega sredstva).
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb prizna kot davčni odhodek "odpis" celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, čigar nabavna vrednost je nižja od 500€ in je njegova doba uporabnosti daljša od enega leta (ne glede na razvrščanje iz računovodskih usmeritev). V tem primeru govorimo o davčnem odpisu sredstva ob prenosu sredstva v uporabo, ne samo tistega, ki smo ga morebiti izkazali kot DI, temveč vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki izpolnjuje pogoj iz ZDDPO. Še vedno pa nam ostane pojem odhodka/stroška amortizacije teh sredstev, pri čemer moramo upoštevati stopnje amortizacije iz 33. člena in v naslednjih poslovnih letih/davčnih letih izločiti kot odhodek obračunano amortizacijo. To v bistvu pomeni, da od osnovnega sredstva, ki je razvrščeno med DI (opremo) obračunamo amortizacijo po stopnjah iz 33. člena, v davčni bilanci pa smemo upoštevati celotni odpis njegove nabavne vrednosti.
Praviloma moramo v primerih, ko nastanejo začasne razlike med odhodki za poslovne namene in odhodki za davčne namene iz opredmetenih osnovnih sredstev, obračunati/izkazati odložene davke. Pri izkazovanju odloženih davkov pa moramo upoštevati tudi bistvenost (glej Pojasnilo 4 k Uvodu v SRS 2006), kar pomeni, da se podjetje pač odloči ali bo/ali ne bo izkazovalo in odpravljalo terjatev/obveznosti za odloženi davek, če posamično ali skupno ne predstavljajo bistvenega zneska za podjetje.
Če povzamem:
- po standardih lahko opredmeteno osnovno sredstvo glede na vrednost izkazujemo skupinsko kot drobni inventar.... računovodska usmeritev;
- po standardih obračunavamo amortizacijo teh sredstev od prvega dne, ko je sredstvo razpožljivo za uporabo;
- po ZDDPO pa lahko v dačni bilanci upoštevamo ob prenosu v uporabo odpis celotne nabavne vrednosti kateregakoli opredmetenega osnovnega sredstva, čigar doba uporabnosti je daljša od enega leta in je NV nižja od 500€;
- obveznost za odloženi davek pripoznamo, če je znesek za podjetje bistven, kolikor ni "pustimo odložene davke pri miru"
lp
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb prizna kot davčni odhodek "odpis" celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, čigar nabavna vrednost je nižja od 500€ in je njegova doba uporabnosti daljša od enega leta (ne glede na razvrščanje iz računovodskih usmeritev). V tem primeru govorimo o davčnem odpisu sredstva ob prenosu sredstva v uporabo, ne samo tistega, ki smo ga morebiti izkazali kot DI, temveč vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki izpolnjuje pogoj iz ZDDPO. Še vedno pa nam ostane pojem odhodka/stroška amortizacije teh sredstev, pri čemer moramo upoštevati stopnje amortizacije iz 33. člena in v naslednjih poslovnih letih/davčnih letih izločiti kot odhodek obračunano amortizacijo. To v bistvu pomeni, da od osnovnega sredstva, ki je razvrščeno med DI (opremo) obračunamo amortizacijo po stopnjah iz 33. člena, v davčni bilanci pa smemo upoštevati celotni odpis njegove nabavne vrednosti.
Praviloma moramo v primerih, ko nastanejo začasne razlike med odhodki za poslovne namene in odhodki za davčne namene iz opredmetenih osnovnih sredstev, obračunati/izkazati odložene davke. Pri izkazovanju odloženih davkov pa moramo upoštevati tudi bistvenost (glej Pojasnilo 4 k Uvodu v SRS 2006), kar pomeni, da se podjetje pač odloči ali bo/ali ne bo izkazovalo in odpravljalo terjatev/obveznosti za odloženi davek, če posamično ali skupno ne predstavljajo bistvenega zneska za podjetje.
Če povzamem:
- po standardih lahko opredmeteno osnovno sredstvo glede na vrednost izkazujemo skupinsko kot drobni inventar.... računovodska usmeritev;
- po standardih obračunavamo amortizacijo teh sredstev od prvega dne, ko je sredstvo razpožljivo za uporabo;
- po ZDDPO pa lahko v dačni bilanci upoštevamo ob prenosu v uporabo odpis celotne nabavne vrednosti kateregakoli opredmetenega osnovnega sredstva, čigar doba uporabnosti je daljša od enega leta in je NV nižja od 500€;
- obveznost za odloženi davek pripoznamo, če je znesek za podjetje bistven, kolikor ni "pustimo odložene davke pri miru"
lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Ga. Slovan - hvala za izredno razlago. 
, vendar če pogledam:
SRS 4.2. Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Kot material se lahko šteje tudi drobni inventar z dobo koristnosti do leta dni, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega 500 evrov.
in
SRS 1.47. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem bračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.
V mislih sem dejansko imel DI, ki ga knižimo na konte skupine 32.
, vendar če pogledam:SRS 4.2. Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Kot material se lahko šteje tudi drobni inventar z dobo koristnosti do leta dni, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega 500 evrov.
in
SRS 1.47. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem bračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.
V mislih sem dejansko imel DI, ki ga knižimo na konte skupine 32.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
"Ob nabavi" sredstva le-tega opredelimo/pripoznamo (računovodska usmeritev):
- kot opredmeteno osnovno sredstvo, če je doba uporabnosti daljša od enega leta in je njegova nabavna vrednost manjša od 500€. Sredstvo amortiziramo posamično glede na stopnje za poslovne namene, pri čemer pa ne smejo presegati tistih iz 33. člena ZDDPO. V davčni bilanci pa lahko upoštemo odpis celotne nabavne vrednosti kot davčni odhodek. Stroške amortizacije teh sredstev pa izločimo iz davčnih odhodkov. Ker smo v davčni bilanci upoštevali odpis celotne nabavne vrednosti, v poslovnih bilancah pa bo strošek amortizacije razdeljen na več obdobij, moramo pripoznati odložene davke (seveda ob upoštevanju bistvenosti);
- kot drobni inventar med opredmeteni osnovnimi sredstvi, ki pa ga izkazujemo skupinsko in tudi amortiziramo kot skupino (amortizacija je obračunana po stopnjah iz 33. člena). Ker pa nam ZDDPO prizna amortizacijo obračunano posamično, bo v tem primeru verjetno nastala razlika med amortizacijo obračunano od skupine (v naslednjih letih) in amortizacijo obračunano po individualnih osnovnih sredstvih. Razliko popravimo v davčnem obračunu in od te razlike pripoznamo odložene davke (pomembna je zopet bistvenost). Seveda pa tudi v tem primeru lahko izkoristimo možnost celotnega odpisa nabavne vrednosti v davčni bilanci, iz davčne bilance izločimo obračunano amortizacijo skupine in pripoznamo odložene davke (bistvenost!). Kolikor upoštevamo odpis celotne vrednosti je obračunana amortizacija skupine nepomembna, saj jo izločimo iz davčne bilance in zato ne ugotavljamo kakšna bi bila amortizacija obračunana posamično. Vendar pa moramo vzpostaviti določeno evidenco sredstev, ki tvorijo skupino in smo v davčni bilanci že upoštevali njihov odpis od tistih, za katere tega nismo storili......
- kot drobni inventar v skupini materiala, ki ga ob prenosu v uporabo pripoznamo kot strošek porabljenega drobnega inventarja (celotni odpis ali pa kalkulativni odps). V tem primeru torej ne gre za opredmeteno osnovno sredstvo, zato tudi celotni odpis nabavne vrednosti v obliki stroška nima vpliva na davčno bilanco, saj ne nastaja nobena začasna razlika med davčno in poslovno bilanco (v obeh bo strošek v enaki višini in celotni strošek bo davčno priznan).
lp
- kot opredmeteno osnovno sredstvo, če je doba uporabnosti daljša od enega leta in je njegova nabavna vrednost manjša od 500€. Sredstvo amortiziramo posamično glede na stopnje za poslovne namene, pri čemer pa ne smejo presegati tistih iz 33. člena ZDDPO. V davčni bilanci pa lahko upoštemo odpis celotne nabavne vrednosti kot davčni odhodek. Stroške amortizacije teh sredstev pa izločimo iz davčnih odhodkov. Ker smo v davčni bilanci upoštevali odpis celotne nabavne vrednosti, v poslovnih bilancah pa bo strošek amortizacije razdeljen na več obdobij, moramo pripoznati odložene davke (seveda ob upoštevanju bistvenosti);
- kot drobni inventar med opredmeteni osnovnimi sredstvi, ki pa ga izkazujemo skupinsko in tudi amortiziramo kot skupino (amortizacija je obračunana po stopnjah iz 33. člena). Ker pa nam ZDDPO prizna amortizacijo obračunano posamično, bo v tem primeru verjetno nastala razlika med amortizacijo obračunano od skupine (v naslednjih letih) in amortizacijo obračunano po individualnih osnovnih sredstvih. Razliko popravimo v davčnem obračunu in od te razlike pripoznamo odložene davke (pomembna je zopet bistvenost). Seveda pa tudi v tem primeru lahko izkoristimo možnost celotnega odpisa nabavne vrednosti v davčni bilanci, iz davčne bilance izločimo obračunano amortizacijo skupine in pripoznamo odložene davke (bistvenost!). Kolikor upoštevamo odpis celotne vrednosti je obračunana amortizacija skupine nepomembna, saj jo izločimo iz davčne bilance in zato ne ugotavljamo kakšna bi bila amortizacija obračunana posamično. Vendar pa moramo vzpostaviti določeno evidenco sredstev, ki tvorijo skupino in smo v davčni bilanci že upoštevali njihov odpis od tistih, za katere tega nismo storili......
- kot drobni inventar v skupini materiala, ki ga ob prenosu v uporabo pripoznamo kot strošek porabljenega drobnega inventarja (celotni odpis ali pa kalkulativni odps). V tem primeru torej ne gre za opredmeteno osnovno sredstvo, zato tudi celotni odpis nabavne vrednosti v obliki stroška nima vpliva na davčno bilanco, saj ne nastaja nobena začasna razlika med davčno in poslovno bilanco (v obeh bo strošek v enaki višini in celotni strošek bo davčno priznan).
lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
.