Zdravo!
Sam sem sele spuscam v vode s.p. in po pravici povedano me davki in te reci nikoli niso zanimale. Zato bo vprasanje verjetno malce cudno:
Razlika med zavezancem za ddv in ce nisi zavezanec za ddv je tudi ta, da lahko kupujes blago brez davka (poenostavljeno) ce si zavezanec.
Kaj se zgodi ce tega blaga ne prodas naprej ampak ga imas za svoje potrebe? Moj s.p. bi temeljil izrecno na storitvah. Kdaj potem jaz placam tisti davek, ki mi ga ni bilo potrebno placati ko sem kupil blago?
Upam, da ne sprasujem prevec neumnih stvari.
Hvala vnaprej za odgovor.
Zavezanec za DDV ali ne?
Moderator: Mirko Zbačnik
Če si zavezanec za DDV ne pomeni, da kupuješ blago brez davka. Pri vsakem nakupu plačaš DDV, razlika je v tem, da če si zavezanec, si ta DDV pri obračunu odbijaš. Moraš pa DDV obračunavati pri izdanih računih. Ali se splača biti zavezanec je odvisno od dejavnosti, ki jo opravljaš, ali imaš veliko nabav,... Skratka na svojem primeru moraš ugotoviti, kaj se ti splača.
DECO
Bistvena razlika med zavezancem in nezavezancem je ta, da zavezanec od svoje prodaje blaga, storitev zaračunava DDV (izhodni davek) in ima za to pravico do odbitka DDV-ja, ki ga on dobi zaračunanega za svoje nabave. Razlika med njegovim izhodnim davkom in vhodnim davkom, pri nabavah je ali plačilo v proračun (ko je izhodnega davka več kot vhodnega) ali pa zahteva za vračilo iz proračuna (ko je vhodnega več kot izhodnega).
Nezavezanec pa na svojih računih ne obračuna DDV-ja, DDV iz prejetih faktur pa ne odbija (celotna vrednost iz računa gre v stroške, na zalogo blaga, v nabavno vrednost osnovnih sredstev...)
Če ste davčni zavezanec in kupite blago/material??, ki ga uporabite za opravljanje dejavnosti od zavezanca za DDV (vhodni DDV) ali pa boste to blago prodali naprej, imate pravico do odbitka tega davka. Ko pa boste opravljali storitve in izdajali račune svojim kupcem, boste razen vrednosti storitve zaračunali še DDV. Razliko med enim drugim davkom (v davčnem obdobju) pa ali nakazali ali "refundirali".
Blago za svoje potrebe?:
- če mislite s tem za potrebe opravljanja dejavnosti, potem ga smete odbiti v davčnem obdobju;
- če mislite s tem za potrebe fizične osebe-gospodinjstva, potem pa si DDV-ja obračunanega na prejeti/vhodni fakturi ne morete odbiti-upoštevati pri obračunu DDV-ja. Prav tako ne odbijate DDV-ja na računih, ki predstavljajo strošek reprezentance...
LP
Nezavezanec pa na svojih računih ne obračuna DDV-ja, DDV iz prejetih faktur pa ne odbija (celotna vrednost iz računa gre v stroške, na zalogo blaga, v nabavno vrednost osnovnih sredstev...)
Če ste davčni zavezanec in kupite blago/material??, ki ga uporabite za opravljanje dejavnosti od zavezanca za DDV (vhodni DDV) ali pa boste to blago prodali naprej, imate pravico do odbitka tega davka. Ko pa boste opravljali storitve in izdajali račune svojim kupcem, boste razen vrednosti storitve zaračunali še DDV. Razliko med enim drugim davkom (v davčnem obdobju) pa ali nakazali ali "refundirali".
Blago za svoje potrebe?:
- če mislite s tem za potrebe opravljanja dejavnosti, potem ga smete odbiti v davčnem obdobju;
- če mislite s tem za potrebe fizične osebe-gospodinjstva, potem pa si DDV-ja obračunanega na prejeti/vhodni fakturi ne morete odbiti-upoštevati pri obračunu DDV-ja. Prav tako ne odbijate DDV-ja na računih, ki predstavljajo strošek reprezentance...
LP
Po zakonu o davku na dodano vrednost so stroški reprezentance (točka b) prvega odstavka 66. člena: Stroškov zreprezentanco (pri čemer se kot strošek za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih), stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter stroškov za nastanitev.
Iz davčnega vidika pa (2. odstavek 31. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb): Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Torej je pojem iz računovodsko/davčnega vidika širši in ker se vprašanje nanaša na DDV, potem darila ne spadajo v strošek reprezentance. Darila se smatrajo po zakonu o DDV kot uporaba blaga za neposlovne namene (točka b. 2. odstavka 7. člena: ....Za darila manjših vrednosti vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov /seveda je pri tem odbitek DDV-ja). V poslovnih knjigah pa se to izkaže kot strošek reprezentance. In ker kolega postavlja zelo poenostavljeno vprašanje v zvezi z DDV-jem, se tudi odgovor nanaša zgolj na DDV in ne na Zakon o davčku od dohodkov pravnih oseb.
LP
Iz davčnega vidika pa (2. odstavek 31. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb): Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Torej je pojem iz računovodsko/davčnega vidika širši in ker se vprašanje nanaša na DDV, potem darila ne spadajo v strošek reprezentance. Darila se smatrajo po zakonu o DDV kot uporaba blaga za neposlovne namene (točka b. 2. odstavka 7. člena: ....Za darila manjših vrednosti vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov /seveda je pri tem odbitek DDV-ja). V poslovnih knjigah pa se to izkaže kot strošek reprezentance. In ker kolega postavlja zelo poenostavljeno vprašanje v zvezi z DDV-jem, se tudi odgovor nanaša zgolj na DDV in ne na Zakon o davčku od dohodkov pravnih oseb.
LP