Lastniki podjetij z več kot 25% deležem ne morejo biti vpisani v kolektivno DPZ, lahko se individualno dodatno pokojninsko zavarujejo. Če se tak lastnik odloči za za individualno DPZ, pa me zanima:
Ali mu lahko premije plačuje podjetje?
Ali je to boniteta ali prikrito izplačilo dobička?
Ali je v primeru, da mu premije plačuje podjetje, to za podjetje davčno priznan odhodek ali ne?
Hvala za odgovor!
dodatno pokojninsko zavarovanje
Moderator: Mirko Zbačnik
Kolikor je lastnik opredeljen le kot lastnik, se vsako takšno izplačilo šteje kot strošek, ki je povezan s privatnim življenjem lastnika. Ti stroški pa so davčno nepriznani (30. člen ZDDPO-2), hkrati pa se iz vidika dohodnine (90. člen zakona o dohodnini v povezavi z 74. členom ZDDPO) smatrajo kot prikrito izplačilo dobička. Torej ne glede na to, da so že sami stroški povezani s privatnim življenjem lastnika in od tod davčno nepriznani, bi bili davčno nepriznani takoj, ko jih opredelimo kot prikrito izplačilo dobička (1. točka 1. odstavka 30. člena ZDDPO).
Drugače pa je, če je lastnik opredeljen hkrati kot lastnik in zaposlen - ima "status" zaposlenca. Zakon o dohodnini dopušča možnost plačila premij DPZ preko pokojninskega načrta (kolektivno, vendar v mejah iz zakona). Ta plačila se ne vštevajo v davčno osnovo iz delovnega razmerja. Kolikor pa plačila presegajo limit, pa se presežek vključi v davčno osnovo in se obračuna/plača dohodnina. A bi smeli pri delavcu/zaposlencu - lastniku, ki mu delodajalec plačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ta plačila upoštevati kot boniteto? 44. člen govori na splošno, kaj je boniteta in nato navede nekatere specifične oblike. Med njimi ni premij DPZ, vendar splošna opredelitev pravi: ... je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve in druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.. Premija pa je ugodnost, ki jo daje delodajalec zaposlenemu. In če jo opredelimo kot boniteto jo tudi vključimo v davčno osnovo prejemka iz delovnega razmerja ter upoštevamo kot davčno priznan odhodek.
Želeli ste moje mnenje, kako pa opredeliti vaš primer pa boste morali sami presoditi.
LP
popravek.: v tekstu je napačno naveden člen, ki obravnava bonitete: to ni 44. člen Zakona o dohodnini, temveč 39. člen zakona. Slovan
Drugače pa je, če je lastnik opredeljen hkrati kot lastnik in zaposlen - ima "status" zaposlenca. Zakon o dohodnini dopušča možnost plačila premij DPZ preko pokojninskega načrta (kolektivno, vendar v mejah iz zakona). Ta plačila se ne vštevajo v davčno osnovo iz delovnega razmerja. Kolikor pa plačila presegajo limit, pa se presežek vključi v davčno osnovo in se obračuna/plača dohodnina. A bi smeli pri delavcu/zaposlencu - lastniku, ki mu delodajalec plačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ta plačila upoštevati kot boniteto? 44. člen govori na splošno, kaj je boniteta in nato navede nekatere specifične oblike. Med njimi ni premij DPZ, vendar splošna opredelitev pravi: ... je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve in druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.. Premija pa je ugodnost, ki jo daje delodajalec zaposlenemu. In če jo opredelimo kot boniteto jo tudi vključimo v davčno osnovo prejemka iz delovnega razmerja ter upoštevamo kot davčno priznan odhodek.
Želeli ste moje mnenje, kako pa opredeliti vaš primer pa boste morali sami presoditi.
LP
popravek.: v tekstu je napačno naveden člen, ki obravnava bonitete: to ni 44. člen Zakona o dohodnini, temveč 39. člen zakona. Slovan
Zadnjič spremenil slovan, dne 13 Maj 2008, 18:30, skupaj popravljeno 1 krat.
dodatno pokojninsko zavarovanje
Spoštovani Slovan!
Najprej najlepša hvala za izčrpen odgovor, ki je dejansko zadostil večini mojih vprašanj, vendar pa bi se navezala nazaj na eno ali dve zadevi:
Zakon (ZPIZ-1) določa, da 25 % lastnik podjetja in nosilec dejavnosti ne moreta biti vključena v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vstopita lahko le v individualno obliko zavarovanja.
Torej, če prav razumem:
v primeru 25%lastnika, ki je hkrati zaposlen, le ta vpiše individualno DPZ, plačuje mu ga podjetje, premija se obračuna kot boniteta. Je ta boniteta res davčno priznan odhodek?
Namreč v prospektih Pokojninskih družb piše, da za premijo uveljavlja olajšavo zavarovanec DPZ. Sklepam, da je to v primeru, ko si plačuje zavarovanec sam in ni obračunana boniteta.
Tukaj sem nekoliko skeptična, pa zato prosim za potrditev....
P.S. na primer: premija za nezgodno zavarovanje (upravičenec zaposlen), obračunana boniteta ni davčno priznan odhodek...drži?
Če se motim, me prosim, popravite. Navajam samo posredovana mi dejstva, ki pa jih želim preveriti, preden jih posredujem naprej!
Za odgovor-e se vam res najlepše zahvajujem in mislim, da je še kar nekaj interesentov na tem področju
lp
Najprej najlepša hvala za izčrpen odgovor, ki je dejansko zadostil večini mojih vprašanj, vendar pa bi se navezala nazaj na eno ali dve zadevi:
Zakon (ZPIZ-1) določa, da 25 % lastnik podjetja in nosilec dejavnosti ne moreta biti vključena v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vstopita lahko le v individualno obliko zavarovanja.
Torej, če prav razumem:
v primeru 25%lastnika, ki je hkrati zaposlen, le ta vpiše individualno DPZ, plačuje mu ga podjetje, premija se obračuna kot boniteta. Je ta boniteta res davčno priznan odhodek?
Namreč v prospektih Pokojninskih družb piše, da za premijo uveljavlja olajšavo zavarovanec DPZ. Sklepam, da je to v primeru, ko si plačuje zavarovanec sam in ni obračunana boniteta.
Tukaj sem nekoliko skeptična, pa zato prosim za potrditev....
P.S. na primer: premija za nezgodno zavarovanje (upravičenec zaposlen), obračunana boniteta ni davčno priznan odhodek...drži?
Če se motim, me prosim, popravite. Navajam samo posredovana mi dejstva, ki pa jih želim preveriti, preden jih posredujem naprej!
Za odgovor-e se vam res najlepše zahvajujem in mislim, da je še kar nekaj interesentov na tem področju
lp
maksi
Najprej se zaustaviva pri vašem P:S:-ju, nato pa skupaj poklepetajva o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Prav ste prebrali, malo bova poklepetali, saj nisem svetovalka (davčna, zavarovalniška.....). To je le moje mnenje:
Premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) ni navedena v 39.členu kot vrsta bonitete - to bi lahko razumeli iz splošne dikcije 1. odstavka: je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo DELOJEMALCU ........zagotovi delodajalec. Vendar pa je pri tem pomembno, da gre resnično za pravo obliko delovnega razmerja: prijava v obvezno zavarovanje kot delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi z: poslovodnim delavcem, prokuristom ali ??????, kjer je kot oblika plačila "navedena" tudi možnost plačila DPZ. Toda v takem primeru delavec nima možnosti uveljavljanja olajšave za DPZ v skladu s 117. členom Zakona o dohodnini:....zmanjša za znesek premij DPZ, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta..... vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za PIZ.
Prav tako tudi družba ne more uveljavljati davčnih olajšav iz 58. člena, saj lahko delodajalec koristi te olajšave zgolj za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (pogoji iz 302. do 305. člena Zakona o pokoj. in invalid. zavarovanju).
Sicer pa ni odveč, če vzame lastnik v roke svinčnik in papir ter ugotovi, kaj se zanj oziroma za družbo bolj splača:
- boniteta (če je sklenjeno pravo delovno razmerje) s plačilom prispevkov (skupaj 38,20% in dohodnine);
- vključitev v stroške družbe (davčno nepriznani stroški - plačilo 22% davka od dohodkov v letu 2008) ter plačilo upoštevati kot prikrito izplačilo dobička (20% dohodnine kot končni davek);
- kot "samoplačnik" z upoštevanjem davčne olajšave iz 117. člena Zakona o dohodnini.
Lepo je bilo klepetati z vami!
LP
Zavarovalne premije in druga plačila spadajo med bonitete (6. točka 2. odstavka 39. člena), zato povečujejo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Na ta način je boniteta obdavčena v skladu z zakonom o dohodnini in je davčno priznan odhodek. To izhaja iz 2. točke 2. odstavka 30. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (kateri stroški niso davčno priznani): Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno......., razen stroškov za zagotavljanje BONITET in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. Prav tako to izhaja tudi iz 35. člena ZDDPO (plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo): 3. odstavek: kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.P.S. na primer: premija za nezgodno zavarovanje (upravičenec zaposlen), obračunana boniteta ni davčno priznan odhodek...drži?
Premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) ni navedena v 39.členu kot vrsta bonitete - to bi lahko razumeli iz splošne dikcije 1. odstavka: je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo DELOJEMALCU ........zagotovi delodajalec. Vendar pa je pri tem pomembno, da gre resnično za pravo obliko delovnega razmerja: prijava v obvezno zavarovanje kot delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi z: poslovodnim delavcem, prokuristom ali ??????, kjer je kot oblika plačila "navedena" tudi možnost plačila DPZ. Toda v takem primeru delavec nima možnosti uveljavljanja olajšave za DPZ v skladu s 117. členom Zakona o dohodnini:....zmanjša za znesek premij DPZ, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta..... vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za PIZ.
Prav tako tudi družba ne more uveljavljati davčnih olajšav iz 58. člena, saj lahko delodajalec koristi te olajšave zgolj za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (pogoji iz 302. do 305. člena Zakona o pokoj. in invalid. zavarovanju).
Sicer pa ni odveč, če vzame lastnik v roke svinčnik in papir ter ugotovi, kaj se zanj oziroma za družbo bolj splača:
- boniteta (če je sklenjeno pravo delovno razmerje) s plačilom prispevkov (skupaj 38,20% in dohodnine);
- vključitev v stroške družbe (davčno nepriznani stroški - plačilo 22% davka od dohodkov v letu 2008) ter plačilo upoštevati kot prikrito izplačilo dobička (20% dohodnine kot končni davek);
- kot "samoplačnik" z upoštevanjem davčne olajšave iz 117. člena Zakona o dohodnini.
Lepo je bilo klepetati z vami!
LP