Ali kje posebej piše, da je potrebno obrazec ER-28 zaposlenemu, ki
zapusti firmo dati njegovemu novemu delodajalcu ali je to zgolj
dogovor med delodajalcema ?
ER-28
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: ER-28
Mogoče vam bo v pomoč tole
Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkovDatum: 26.10.2007
Naslov: ZZZS obrazec ER-28 delodajalcu
Številka: 0712-971/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje
Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 25.10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da ste se pri menjavi zaposlitve soočili z obrazcem ER-28. Menite, da je sporno in z vidika delavca škodljivo, da dobi novi delodajalec toliko podatkov o osebnih dohodkih in nadomestilih osebnih dohodkov za novega zaposlenega za skoraj dve leti nazaj.
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
Informacijski pooblaščenec meni, da ste novemu delodajalcu dolžni posredovati podatke iz obrazca ER-28 šele takrat, ko boste v bolniškem staležu več kot 30 dni, saj so podatki potrebni za pravilen izračun nadomestila, ki ga delavcu za bolniško odsotnost izplača ZZZS.
O b r a z l o ž i t e v:
Zakonodajalec je delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, zakonodajalec ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke.
ZDR tako v 1. odstavku 1. člena določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V 46. členu ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v 12. členu ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. 13. člen ZEPDSV določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke:
- osebno ime,
- datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
- kraj rojstva,
- država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
- enotna matična številka občana,
- davčna številka,
- državljanstvo,
- naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
- naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
- izobrazba,
- ali je delavec invalid,
- kategorija invalidnosti,
- ali je delavec delno upokojen,
- ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
- ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.
Delodajalec sme torej od delavca zbirati le zgoraj navedene osebne podatke, med katerimi ni podatkov o osebnih dohodkih v preteklem letu, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo 46. člena ZDR, ki je sicer nekoliko širša, saj dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj določen osebni podatek delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je posamezen osebni podatek delavca potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ga od delavca ne sme zahtevati.
Iz obrazca ER-28 so razvidni podatki o številu ur, ki jih je delavec opravil v preteklem letu, ter o višini bruto prejemkov delavca v preteklem letu. Omenjeni podatki so potrebni za pravilen izračun nadomestila za bolniško odsotnost. Te podatke morajo delodajalci posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). V primeru, ko je plačnik tega nadomestila ZZZS (npr. odsotnost nad 30 dni), je namreč osnova za izračun nadomestila povprečna plača v preteklem letu, povečana za določen koeficient. Brez podatkov iz obrazca ER-28 torej ni mogoč pravilen izračun nadomestila za bolniško odsotnost. Iz navedenega je razvidno, da je posredovanje podatkov, ki jih vsebuje obrazec ER-28, potrebno zaradi uresničevanja pravic (delavca) iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem v smislu določbe 1. odstavka 46. člena ZDR, kar pomeni, da navedena določba ZDR predstavlja zakonsko podlago za obdelavo delavčevih osebnih podatkov iz obrazca ER-28.
Iz navedenega torej izhaja, da ste na zaprosilo novega oziroma sedanjega delodajalca le-temu dolžni posredovati podatke iz obrazca ER-28, saj so podatki potrebni za pravilen izračun nadomestila, ki ga delavcu za bolniško odsotnost izplača ZZZS, vendar šele takrat, ko boste v bolniškem staležu več kot 30 dni. Če v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja ne boste v bolniškem staležu več kot 30 dni, potem delodajalec podatkov z obrazca ER-28 ne bo nikoli potreboval. Zbiranje osebnih podatkov vnaprej oziroma »na zalogo« po mnenju Informacijskega pooblaščenca ni dopustno.
Lepo vas pozdravljamo,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Nazaj
Pravice posameznikaInšpekcijski nadzorObveznosti
Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkovDatum: 26.10.2007
Naslov: ZZZS obrazec ER-28 delodajalcu
Številka: 0712-971/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje
Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 25.10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da ste se pri menjavi zaposlitve soočili z obrazcem ER-28. Menite, da je sporno in z vidika delavca škodljivo, da dobi novi delodajalec toliko podatkov o osebnih dohodkih in nadomestilih osebnih dohodkov za novega zaposlenega za skoraj dve leti nazaj.
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
Informacijski pooblaščenec meni, da ste novemu delodajalcu dolžni posredovati podatke iz obrazca ER-28 šele takrat, ko boste v bolniškem staležu več kot 30 dni, saj so podatki potrebni za pravilen izračun nadomestila, ki ga delavcu za bolniško odsotnost izplača ZZZS.
O b r a z l o ž i t e v:
Zakonodajalec je delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, zakonodajalec ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke.
ZDR tako v 1. odstavku 1. člena določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V 46. členu ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v 12. členu ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. 13. člen ZEPDSV določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke:
- osebno ime,
- datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
- kraj rojstva,
- država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
- enotna matična številka občana,
- davčna številka,
- državljanstvo,
- naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
- naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
- izobrazba,
- ali je delavec invalid,
- kategorija invalidnosti,
- ali je delavec delno upokojen,
- ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
- ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.
Delodajalec sme torej od delavca zbirati le zgoraj navedene osebne podatke, med katerimi ni podatkov o osebnih dohodkih v preteklem letu, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo 46. člena ZDR, ki je sicer nekoliko širša, saj dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj določen osebni podatek delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je posamezen osebni podatek delavca potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ga od delavca ne sme zahtevati.
Iz obrazca ER-28 so razvidni podatki o številu ur, ki jih je delavec opravil v preteklem letu, ter o višini bruto prejemkov delavca v preteklem letu. Omenjeni podatki so potrebni za pravilen izračun nadomestila za bolniško odsotnost. Te podatke morajo delodajalci posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). V primeru, ko je plačnik tega nadomestila ZZZS (npr. odsotnost nad 30 dni), je namreč osnova za izračun nadomestila povprečna plača v preteklem letu, povečana za določen koeficient. Brez podatkov iz obrazca ER-28 torej ni mogoč pravilen izračun nadomestila za bolniško odsotnost. Iz navedenega je razvidno, da je posredovanje podatkov, ki jih vsebuje obrazec ER-28, potrebno zaradi uresničevanja pravic (delavca) iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem v smislu določbe 1. odstavka 46. člena ZDR, kar pomeni, da navedena določba ZDR predstavlja zakonsko podlago za obdelavo delavčevih osebnih podatkov iz obrazca ER-28.
Iz navedenega torej izhaja, da ste na zaprosilo novega oziroma sedanjega delodajalca le-temu dolžni posredovati podatke iz obrazca ER-28, saj so podatki potrebni za pravilen izračun nadomestila, ki ga delavcu za bolniško odsotnost izplača ZZZS, vendar šele takrat, ko boste v bolniškem staležu več kot 30 dni. Če v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja ne boste v bolniškem staležu več kot 30 dni, potem delodajalec podatkov z obrazca ER-28 ne bo nikoli potreboval. Zbiranje osebnih podatkov vnaprej oziroma »na zalogo« po mnenju Informacijskega pooblaščenca ni dopustno.
Lepo vas pozdravljamo,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Nazaj
Pravice posameznikaInšpekcijski nadzorObveznosti
Re: ER-28
tu je le nekaj potrebno povdariti da ne samo takrat to je nekgo na bolniški več kot 30 dni, bi morali napisati skupaj, pač pa tudi ko uveljavlja nadomestilo za nego ali spremstvo k zdravniku,... torej so še drugi momenti. se pa strinjam stari delodajalec ne more takšnih podatkov dajati novemu delodajalcu lahko in tudi zelo praktično je da ob odhodu te podatke zaposleni dobi saj takrat ko to potrebuje je običajno malo časa za pridobiati takšne podatke pa še ko se delajo obračuni plač nimamo niti časa niti volje iskati podatke še za tiste zaposlene ki so že odšli iz podjetja in podatke potrebuje Adhoc.