Pozdravljeni!
Društvo ima v najemu (navadna najemna pogodba) prostor. Najemodajalec je občina.
Med občino in društvom je bila prav tako sklenjena pogodba o sofinanciranju obnove in adaptacije tega prostora. V pogodbi je določeno, da obnovo in adaptacijo financira občina s proračunskimi sredstvi.
Ko je bila obnova končana (leta 2006), si je društvo knjižilo v bilanci stanja neopredmeteno osnovno sredstvo kot svoje, in sicer kot vlaganje v tuje OS, čeprav je ves denar za to namenila občina. Prav tako si je društvo obračunalo amortizacijo, zaradi česar je nastal davčni dolg.
Sedaj pa me zanima, ali si je društvo pravilno knjižilo pod konto 00 (oziroma 002) v bilanci stanja? Malo me muči to, da je v SRS 33 za društav določeno, da si lahko pod ta konto knjižijo samo v primeru, če imajo OS v lasti ali finančnem najemu.
Kako je s temi zadevami? A mi lahko kdo pomaga?
Hvala.
Knjiženje tujega OS
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Knjiženje tujega OS
Za vse, ki to beremo, je edino nasprotno vprašanje, kam ste "knjižili" nasprotno postavko pravici na tujem osnovnem sredstvu????
lp
lp
Re: Knjiženje tujega OS
Pozdravljeni!
A mi lahko poveste, kaj ste mislili s tem vprašanjem?
Nisem domača na tem področju.
Pa tudi to moram pojasniti, da nisem članica tega društva - ampak sem član nadzornega odbora občine, ki preverja poslovanje društva.
In ker se mi je zdelo čudno to knjiženje, sem postavila to vprašanje.
lp,
A mi lahko poveste, kaj ste mislili s tem vprašanjem?
Nisem domača na tem področju.
Pa tudi to moram pojasniti, da nisem članica tega društva - ampak sem član nadzornega odbora občine, ki preverja poslovanje društva.
In ker se mi je zdelo čudno to knjiženje, sem postavila to vprašanje.
lp,
Re: Knjiženje tujega OS
Težko se bova pogovarjali o temi, o kateri ne veste prav veliko (pravite, da niste domača na tem področju!)
Bistvo evidentiranja poslovnih dogodkov v knjigah društva, pravne osebe... je, da s povečanjem sredstev (v tem primeru osnovnega sredstva) nastane tudi obveznost (zato se imenuje tudi dvostavno knjigovodstvo, ker mora biti hkrati knjižene na "dveh straneh": sredstva)obveznosti; povečanja sredstev ob hkratnem zmanjšanju sredstev.....
Med društvom in občino obstaja pisna pogodba, iz katere so razvidne medsebojne obveznosti po dokončanju objekta. Tako se med osnovna sredstva ne evidentirajo le lastna osnovna sredstva, finančni najem, ampak tudi sredstva, ki jih je društvo prejelo od občine v upravljanje (osnovna sredstva v aktivi bilance stanja in dolgoročna obveznost do občine v pasivi bilance stanja). Ali pa: je iz pogodbe razvidno, da občina plačuje račune, da pa plačilo teh računov predstavlja dotacijo v naravi društvu, ali ........ Veliko je teh ali, ker pač vsebnine celotnega dogodka ne pozanmo. In od vsebine je odvisno evidentiranje v poslovnih knjigah.
Obračun amortizacije predstavlja za društvo strošek.... in iz stroška ne more nastati davčni dolg, prej obratno nastane davčna terjatev (razen, če so imeli davčni nadzor in amortizacije ne bi smeli upoštevati, ker izkazujejo dolgoročno obveznost do občine za sredstva prejeta v upravljenje??????? - zopet sva na začetku, ker ne poznamo vsebine pogodbe)...
Kolikor pa gre izključno za najemno pogodbo, je strošek društva le najemnina, ki jo plačuje občini, ne pa amortizacija...... Ali je temu tako, je odvisno od določil pogodbe.
Običajno nadzorni odbori občine najamejo zunanjega svetovalca, da pregleda pravilnost določenega posla. Društvo je namreč ustanovljeno v skladu z zakonom o društvih, ima svoje organe nadzora (nadzorni odbor), ki ugotavljajo pravilnost delovanja društva. Vi, kot predstavnica občine, bi lahko ugotavljali le pravilnost rabe, če je tako določeno v medsebojni pogodbi. Kolikor pa gre za najemno razmerje, pa bi lahko kontrolirali namensko uporabo v najem danih stvari.
lp
Bistvo evidentiranja poslovnih dogodkov v knjigah društva, pravne osebe... je, da s povečanjem sredstev (v tem primeru osnovnega sredstva) nastane tudi obveznost (zato se imenuje tudi dvostavno knjigovodstvo, ker mora biti hkrati knjižene na "dveh straneh": sredstva)obveznosti; povečanja sredstev ob hkratnem zmanjšanju sredstev.....
Med društvom in občino obstaja pisna pogodba, iz katere so razvidne medsebojne obveznosti po dokončanju objekta. Tako se med osnovna sredstva ne evidentirajo le lastna osnovna sredstva, finančni najem, ampak tudi sredstva, ki jih je društvo prejelo od občine v upravljanje (osnovna sredstva v aktivi bilance stanja in dolgoročna obveznost do občine v pasivi bilance stanja). Ali pa: je iz pogodbe razvidno, da občina plačuje račune, da pa plačilo teh računov predstavlja dotacijo v naravi društvu, ali ........ Veliko je teh ali, ker pač vsebnine celotnega dogodka ne pozanmo. In od vsebine je odvisno evidentiranje v poslovnih knjigah.
Obračun amortizacije predstavlja za društvo strošek.... in iz stroška ne more nastati davčni dolg, prej obratno nastane davčna terjatev (razen, če so imeli davčni nadzor in amortizacije ne bi smeli upoštevati, ker izkazujejo dolgoročno obveznost do občine za sredstva prejeta v upravljenje??????? - zopet sva na začetku, ker ne poznamo vsebine pogodbe)...
Kolikor pa gre izključno za najemno pogodbo, je strošek društva le najemnina, ki jo plačuje občini, ne pa amortizacija...... Ali je temu tako, je odvisno od določil pogodbe.
Običajno nadzorni odbori občine najamejo zunanjega svetovalca, da pregleda pravilnost določenega posla. Društvo je namreč ustanovljeno v skladu z zakonom o društvih, ima svoje organe nadzora (nadzorni odbor), ki ugotavljajo pravilnost delovanja društva. Vi, kot predstavnica občine, bi lahko ugotavljali le pravilnost rabe, če je tako določeno v medsebojni pogodbi. Kolikor pa gre za najemno razmerje, pa bi lahko kontrolirali namensko uporabo v najem danih stvari.
lp
Re: Knjiženje tujega OS
Društvo je knjižilo v bilanci stanja prostor kot opredmeteno osnovno sredstvo (004), pri obveznostih do virov sredstev pa v konto Društveni sklad (019).
V pogodbi o sofinanciranju je navedeno, da se občina zaveže prejemniku financirati stroške investicije v višini dejansko nastalih in izkazanih stroškov oziroma največ do dogovorjene pogodbene vrednosti.
Prav tako je v pogodbi določeno, da so dodeljena sredstva strogo namenska ter da jih sme prejemnik uporabiti izključno s pogoji iz pogodbe. Pogodba prav tako določa, da se finančna sredstva občine vlagajo v korist in lastništvo občine. Kako je z obveznostmi po dokončanju del, v pogodbi o financiranju ni nič določeno.
Zato menim, da v tem primeru pride v poštev najemna pogodba, sklenjena med občino in društvom. V tej pogodbi pa je samo določeno, da društvo plačuje najemnino ter da bo društvo v tem prostoru opravljajo dejavnost, za katero je registrirano.
Vprašanje v zvezi z davčno izgubo sem postavila zato, ker je bila zraven bilance stanja, obračuna davka od dohodka pravnih oseb in izkaza poslovnega izzida tudi Priloga 5 - Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube.
Zakaj se v nadzornem odboru ukvarjamo s tem, je dolga zgodba, ki se vleče že nekaj let.
V pogodbi o sofinanciranju je navedeno, da se občina zaveže prejemniku financirati stroške investicije v višini dejansko nastalih in izkazanih stroškov oziroma največ do dogovorjene pogodbene vrednosti.
Prav tako je v pogodbi določeno, da so dodeljena sredstva strogo namenska ter da jih sme prejemnik uporabiti izključno s pogoji iz pogodbe. Pogodba prav tako določa, da se finančna sredstva občine vlagajo v korist in lastništvo občine. Kako je z obveznostmi po dokončanju del, v pogodbi o financiranju ni nič določeno.
Zato menim, da v tem primeru pride v poštev najemna pogodba, sklenjena med občino in društvom. V tej pogodbi pa je samo določeno, da društvo plačuje najemnino ter da bo društvo v tem prostoru opravljajo dejavnost, za katero je registrirano.
Vprašanje v zvezi z davčno izgubo sem postavila zato, ker je bila zraven bilance stanja, obračuna davka od dohodka pravnih oseb in izkaza poslovnega izzida tudi Priloga 5 - Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube.
Zakaj se v nadzornem odboru ukvarjamo s tem, je dolga zgodba, ki se vleče že nekaj let.
Re: Knjiženje tujega OS
Sedaj so določene stvari bolj jasne:
V pogodbi o sofinanciranju je navedeno, da se občina zaveže prejemniku financirati stroške investicije v višini dejansko nastalih in izkazanih stroškov oziroma največ do dogovorjene pogodbene vrednosti.
Prav tako je v pogodbi določeno, da so dodeljena sredstva strogo namenska ter da jih sme prejemnik uporabiti izključno s pogoji iz pogodbe. Pogodba prav tako določa, da se finančna sredstva občine vlagajo v korist in lastništvo občine. Kako je z obveznostmi po dokončanju del, v pogodbi o financiranju ni nič določeno.
Iz tega vašega navajanja izhaja, da sta obnovo osnovnega sredstva financirali tako društvo kot občina. Predpostavljam lahko, da je kot pravica na tujem osnovnem sredstvu evidentirana višina vlaganja društva, ne pa tistega dela, ki ga je sofinancirala občina. Najlažje boste ugotovili ali je temu tako, iz končne gradbene situacije. Ker je v sami pogodbi višina omejena celo v višini pogodbene vrednosti (pomeni, da je tudi pogodba nekje v društvu), lahko predpostavljava, da bo celotna vrednost iz gradbene situacije predstavljala vlaganja v tuja osn. sredstva.
Društveni sklad je bil do 31.12.2006 oblikovan iz plačil za nabavo osnovnih sredstev in prikazan kot strošek investiranja v izkazu poslovnega izida(4/901 - v tistem delu, ki ga je financiralo društvo in plačalo društvo), sam prejem fakture: 004/220 in plačilo fakture 220/110. Po spremembi računovodskega standarda za društva konec leta 2006, se je društveni sklad preoblikoval v dolgoročno časovno razmejitev in je namenjen kritju stroškov amortizacije. To pomeni, da stroški amortizacije ne vplivajo na poslovni izid.
lp
V pogodbi o sofinanciranju je navedeno, da se občina zaveže prejemniku financirati stroške investicije v višini dejansko nastalih in izkazanih stroškov oziroma največ do dogovorjene pogodbene vrednosti.
Prav tako je v pogodbi določeno, da so dodeljena sredstva strogo namenska ter da jih sme prejemnik uporabiti izključno s pogoji iz pogodbe. Pogodba prav tako določa, da se finančna sredstva občine vlagajo v korist in lastništvo občine. Kako je z obveznostmi po dokončanju del, v pogodbi o financiranju ni nič določeno.
Iz tega vašega navajanja izhaja, da sta obnovo osnovnega sredstva financirali tako društvo kot občina. Predpostavljam lahko, da je kot pravica na tujem osnovnem sredstvu evidentirana višina vlaganja društva, ne pa tistega dela, ki ga je sofinancirala občina. Najlažje boste ugotovili ali je temu tako, iz končne gradbene situacije. Ker je v sami pogodbi višina omejena celo v višini pogodbene vrednosti (pomeni, da je tudi pogodba nekje v društvu), lahko predpostavljava, da bo celotna vrednost iz gradbene situacije predstavljala vlaganja v tuja osn. sredstva.
Društveni sklad je bil do 31.12.2006 oblikovan iz plačil za nabavo osnovnih sredstev in prikazan kot strošek investiranja v izkazu poslovnega izida(4/901 - v tistem delu, ki ga je financiralo društvo in plačalo društvo), sam prejem fakture: 004/220 in plačilo fakture 220/110. Po spremembi računovodskega standarda za društva konec leta 2006, se je društveni sklad preoblikoval v dolgoročno časovno razmejitev in je namenjen kritju stroškov amortizacije. To pomeni, da stroški amortizacije ne vplivajo na poslovni izid.
lp
Re: Knjiženje tujega OS
V bistvu se iz poslovnih poročil kaže, da si je društvo knjižilo tudi tisti del, ki se nanaša na sredstva občine.
Ker v bistvo društvo ni dalo svojih sredstev za obnovo in adaptacijo, razen svojih ur, ki jih bi naj oddelali na tem objektu. Vse račune oziroma vse storitve je poravnala občina sama. Torej je glede financiranja obnove tako, da je finančna sredstva dala samo občina, društvo pa je prispevalo fizično delo.
Društveni sklad je bil do 31.12.2006 oblikovan iz plačil za nabavo osnovnih sredstev in prikazan kot strošek investiranja v izkazu poslovnega izida(4/901 - v tistem delu, ki ga je financiralo društvo in plačalo društvo), sam prejem fakture: 004/220 in plačilo fakture 220/110. Po spremembi računovodskega standarda za društva konec leta 2006, se je društveni sklad preoblikoval v dolgoročno časovno razmejitev in je namenjen kritju stroškov amortizacije. To pomeni, da stroški amortizacije ne vplivajo na poslovni izid.
V bistvu je glede faktur takole: društvo je pridobilo tri ponudbe, izbralo najugodnejšega ponudnika. ko je bilo delo opravljeno, je posredovalo na občino zahtevek za nakazilo, torej da naj občina plača račun za opravljeno storitev. Računov torej ni poravnavalo samo društvo, ampak občina. Vsak račun, ki se je nanašal na obnovo in adaptacijo, je plačalo društvo.
Če se je računovodski standard glede tega resnično spremenil, me čudi, da ima društvo v bilnaci stanja te zadeve še vedno knjižene pod društveni sklad in ne pod dolgoročne časovne razmejitve (kjer imajo prikazano 0).
In ravno iz tega razloga, ker je vsa finančna sredstva prispevala občina, se mi zdi čudno, kako si je lahko društvo knjižilo vlaganja v tuja OS, če ni prispevalo nobenih finančnih sredstev.
Ker v bistvo društvo ni dalo svojih sredstev za obnovo in adaptacijo, razen svojih ur, ki jih bi naj oddelali na tem objektu. Vse račune oziroma vse storitve je poravnala občina sama. Torej je glede financiranja obnove tako, da je finančna sredstva dala samo občina, društvo pa je prispevalo fizično delo.
Društveni sklad je bil do 31.12.2006 oblikovan iz plačil za nabavo osnovnih sredstev in prikazan kot strošek investiranja v izkazu poslovnega izida(4/901 - v tistem delu, ki ga je financiralo društvo in plačalo društvo), sam prejem fakture: 004/220 in plačilo fakture 220/110. Po spremembi računovodskega standarda za društva konec leta 2006, se je društveni sklad preoblikoval v dolgoročno časovno razmejitev in je namenjen kritju stroškov amortizacije. To pomeni, da stroški amortizacije ne vplivajo na poslovni izid.
V bistvu je glede faktur takole: društvo je pridobilo tri ponudbe, izbralo najugodnejšega ponudnika. ko je bilo delo opravljeno, je posredovalo na občino zahtevek za nakazilo, torej da naj občina plača račun za opravljeno storitev. Računov torej ni poravnavalo samo društvo, ampak občina. Vsak račun, ki se je nanašal na obnovo in adaptacijo, je plačalo društvo.
Če se je računovodski standard glede tega resnično spremenil, me čudi, da ima društvo v bilnaci stanja te zadeve še vedno knjižene pod društveni sklad in ne pod dolgoročne časovne razmejitve (kjer imajo prikazano 0).
In ravno iz tega razloga, ker je vsa finančna sredstva prispevala občina, se mi zdi čudno, kako si je lahko društvo knjižilo vlaganja v tuja OS, če ni prispevalo nobenih finančnih sredstev.
Re: Knjiženje tujega OS
Pravica na tujih osnovnih sredstvih ne pomeni, da so to osnovna sredstva društva, ampak le lastna vlaganja na tuijih sredstvih - v vašem primeru na osnovnih sredstvih, ki so last društva.
Če želite priti zadevi do konca, morate ugotoviti, kako je transakcije prikazalo društvo (to da je na koncu "pristalo" na aktivi in pasivi je le končna faza).
Društvo je financiranje občine lahko prikazalo kot prejete dotacije, torej prihodek in in na drugi strani kot strošek investiranja (zneska se morata ujemati tudi z vrednostjo na 004 in 901). Učinek v izkazu poslovnega izida je NIČ, v bilanci stanja pa sredstvo in društveni sklad (govoriva o preteklosti).
V naslednjih letih, to je od leta 2007 dalje, se v izkazu poslovnega izida ne izkazuje amortizacija (ker je vir za to društveni sklad oziroma dolg. pas. časovna razmejitev), pač pa samo najemnina teh prostorov. In kar je pomembneje: stanje na kontu 004 se mora ujemati s stanjem na "901" oziroma na 93: rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Kolikor izkazuje društvo to še vedno na društvenem skladu, je sicer napaka, vendar ne vpliva na samo bilanco stanja. Na društvenem skladu morajo biti analitično prikazani: ustanovne vloge članov, presežki prihodkov iz preteklih let, ki so namenjeni pokritju izbranih stroškov v naslednjih obračunskih obdobjih, nekriti presežek odhodkov, nerazporejen presežek prihodkov.
In še tole:
V bistvu je glede faktur takole: društvo je pridobilo tri ponudbe, izbralo najugodnejšega ponudnika. ko je bilo delo opravljeno, je posredovalo na občino zahtevek za nakazilo, torej da naj občina plača račun za opravljeno storitev. Računov torej ni poravnavalo samo društvo, ampak občina. Vsak račun, ki se je nanašal na obnovo in adaptacijo, je plačalo društvo.
Verjetno je tipkarski "lapsus", saj v prejšnjem stavku govorite o tem, da je vsak račun plačala občina in ne društvo.
Ker so se računi glasili na društvo??? (predpostavljam), plačilo teh računov je izvedla občina...... je društvo to lahko smatralo kot prejeto dotacijo občine, plačilo pa kot investiranje v tuja osnovna sredstva??? (ne morem presojati, ker ne "vidim" dokumenta).
In čisto na koncu: zakaj ne vprašate odgovorne osebe (računovodjo) na društvo, kako in zakaj je tako evidentiralo poslovne dogodke v povezavi z adaptacijo??
lp
Če želite priti zadevi do konca, morate ugotoviti, kako je transakcije prikazalo društvo (to da je na koncu "pristalo" na aktivi in pasivi je le končna faza).
Društvo je financiranje občine lahko prikazalo kot prejete dotacije, torej prihodek in in na drugi strani kot strošek investiranja (zneska se morata ujemati tudi z vrednostjo na 004 in 901). Učinek v izkazu poslovnega izida je NIČ, v bilanci stanja pa sredstvo in društveni sklad (govoriva o preteklosti).
V naslednjih letih, to je od leta 2007 dalje, se v izkazu poslovnega izida ne izkazuje amortizacija (ker je vir za to društveni sklad oziroma dolg. pas. časovna razmejitev), pač pa samo najemnina teh prostorov. In kar je pomembneje: stanje na kontu 004 se mora ujemati s stanjem na "901" oziroma na 93: rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Kolikor izkazuje društvo to še vedno na društvenem skladu, je sicer napaka, vendar ne vpliva na samo bilanco stanja. Na društvenem skladu morajo biti analitično prikazani: ustanovne vloge članov, presežki prihodkov iz preteklih let, ki so namenjeni pokritju izbranih stroškov v naslednjih obračunskih obdobjih, nekriti presežek odhodkov, nerazporejen presežek prihodkov.
In še tole:
V bistvu je glede faktur takole: društvo je pridobilo tri ponudbe, izbralo najugodnejšega ponudnika. ko je bilo delo opravljeno, je posredovalo na občino zahtevek za nakazilo, torej da naj občina plača račun za opravljeno storitev. Računov torej ni poravnavalo samo društvo, ampak občina. Vsak račun, ki se je nanašal na obnovo in adaptacijo, je plačalo društvo.
Verjetno je tipkarski "lapsus", saj v prejšnjem stavku govorite o tem, da je vsak račun plačala občina in ne društvo.
Ker so se računi glasili na društvo??? (predpostavljam), plačilo teh računov je izvedla občina...... je društvo to lahko smatralo kot prejeto dotacijo občine, plačilo pa kot investiranje v tuja osnovna sredstva??? (ne morem presojati, ker ne "vidim" dokumenta).
In čisto na koncu: zakaj ne vprašate odgovorne osebe (računovodjo) na društvo, kako in zakaj je tako evidentiralo poslovne dogodke v povezavi z adaptacijo??
lp
Re: Knjiženje tujega OS
Najlepša hvala vam za vse odgovore.
Pogledala sem bilanco stanja: stanje na kontu 004 se ne ujema s stanjem na kontu 93 (Rezervacije in dolgoročne časovne razmejitve). V bistvu je v tem kontu 0 €, ampak tudi če gledamo npr. konto 90, kjer je društveni sklad, se ta številka ne ujema s številko iz konta 004.
V bistvu iz izkaza poslovnega izida za leto 2007 res izhaja, da so sredstva občine bila knjižena kot dotacije, ker se vsi računi glasijo na društvo.
Hvala vam za vse nasvete. Sej nameravamo imeti naslednji teden sestanek z društvom in njihovo računovodkinjo, da pridemo stvari do dna. Ampak sem želela se še jaz o tem informirati, da bom malo bolj seznanjena s temi zadevami, kako potekajo.
Pogledala sem bilanco stanja: stanje na kontu 004 se ne ujema s stanjem na kontu 93 (Rezervacije in dolgoročne časovne razmejitve). V bistvu je v tem kontu 0 €, ampak tudi če gledamo npr. konto 90, kjer je društveni sklad, se ta številka ne ujema s številko iz konta 004.
V bistvu iz izkaza poslovnega izida za leto 2007 res izhaja, da so sredstva občine bila knjižena kot dotacije, ker se vsi računi glasijo na društvo.
Hvala vam za vse nasvete. Sej nameravamo imeti naslednji teden sestanek z društvom in njihovo računovodkinjo, da pridemo stvari do dna. Ampak sem želela se še jaz o tem informirati, da bom malo bolj seznanjena s temi zadevami, kako potekajo.
Re: Knjiženje tujega OS
Stanje skupine 90 DRUŠTVENI SKLAD se ne more ujemati s stanjem na kontu 004, saj ta vključuje še vse ostale vire: ustanovne vloge članov, nerazporejen presežek prihodkov....... in še "bivši sklad osnovnih sredstev - katerega stanje se je 01.01.2007 preneslo do DPČR". Za primerjavo morate pridobiti analitične izpise za posamezni namen ali pa izpis "bruto bilance".
lp
lp
Re: Knjiženje tujega OS
Razumem.
Bomo zahtevali, da nam naj predložijo tudi to.
Čeprav se vedno bolj nagibam k temu, da bi resnično angažirali zunanjega svetovalca, da pregleda poslovanje društva.
Še enkrat najlepša hvala za vsa vaša pojasnila.
Bomo zahtevali, da nam naj predložijo tudi to.
Čeprav se vedno bolj nagibam k temu, da bi resnično angažirali zunanjega svetovalca, da pregleda poslovanje društva.
Še enkrat najlepša hvala za vsa vaša pojasnila.