nabavna vrednost OS - kredit

[skrka]

Tako sem se zaštrikala, da to ni več res. Bolj ko brskam po različni literaturi, bolj sem zmedena. Skoraj sem že obupala, zato se obračam po pomoč še k vam, ki imate bogate izkušnje in znanje.
S.p., zavezanec za DDV, poslovne knjige vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva, je nabavil poslovni prostor za opravljanje dejavnosti na kredit (na 12 let). Neto vrednost nepremičnine znaša 226 enot, obresti, ki jih bo v naslednjih 12 letih odplačal, pa 77 enot. OS so vrednotena po nabavni vrednosti.
Zanima me, kaj storiti z obrestmi. Jih vključim v nabavno vrednost nepremičnine? Bilanca stanja bo namreč izkazovala zelo visoke dolgoročne obveznosti in, če obresti niso sestavni del nabavne vrednosti nepremičnine, kam jih naj na strani sredstev potem v bilanci stanja zavedem?
Z odgovorom se že kar malce mudi, ker delam medletno bilanco za potrebe banke, pa sem vse preveč časa zapravila z iskanjem odgovora v literaturi. Enostavno se ne znajdem več, ker očitno potrebujem v glavi en klik, pa mi bo vse kristalno jasno.
Hvaležna vam bom za vsak uporaben odgovor, za vsako lučko v temi, po kateri trenutno blodim.
Že vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav!

[slovan]

Bistvo evidentiranja v poslovnih knjigah (tako v enostavnem kot v dvostavnem) je evidentiranje sredstev in obveznosti v njihovih "neto vrednostih". Neto vrednost pa je vrednost na določen dan. Vaša obveznost do banke je na dan 30.11. (primer) samo vrednost glavnice in pripadajočih obresti, ki zapadejo do tega datuma. Vse ostale obresti pripadajo "prihodnosti" zato jih v knjigah ne "prikažete".
- Osnovno sredstvo: je njegova nabavna vrednost, ki je razvidna iz listine (računa);
- dolgoročna obveznost iz financiranja (posojilo banke): glavnica kredita - torej brez obresti;
- zapadle in neplačane obresti do dneva bilanciranja: kratkoročne obveznosti.

PS. Tudi v primeru, če je nepremičnina predmet finančnega najema je izkazaovanje v poslovnih knjigah enako.

lp

[Mirko Zbačnik]

Navajam še SRS 1.49: Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva se lahko vštevajo v nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, predvsem če nastaja dlje, kot traja obračunsko obdobje.