Družbenik izstavlja račune?
Moderator: Mirko Zbačnik
Družbenik izstavlja račune?
Je kaj sporno z zakonodajo, če družbenik (ni direktor!), ki je zavarovan na zavarovalni podlagi 103, opravlja dejavnost in izstavlja račune?
Re: Družbenik izstavlja račune?
Moje mnenje:
Če "družbenik" opravlja dejavnost in izstavlja račune in iz tega naslova ni obvezno zavarovan (podlaga 103 pri tem ni pomembna saj je zanjo značilno, da je po njej zavarovan družbenik, ki ni zavarovan na drugi podlagi), nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi itd.., opravlja delo na črno. Poglejte zakon o preprečevanju dela na črno.
lp
Če "družbenik" opravlja dejavnost in izstavlja račune in iz tega naslova ni obvezno zavarovan (podlaga 103 pri tem ni pomembna saj je zanjo značilno, da je po njej zavarovan družbenik, ki ni zavarovan na drugi podlagi), nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi itd.., opravlja delo na črno. Poglejte zakon o preprečevanju dela na črno.
lp
Re: Družbenik izstavlja račune?
Hvala za odgovor. Sedaj vem, da takšna oblika zavarovanja ne bo primerna za opravljanje dejavnosti.
Ima družbenik potem možnost opravljati dejavnost družbe kot prokurist in izstavljat račune za to delo?
Ima družbenik potem možnost opravljati dejavnost družbe kot prokurist in izstavljat račune za to delo?
Re: Družbenik izstavlja račune?
Sem pobrskal po forumu in našel odgovor v tej temi:
viewtopic.php?f=0&t=35692&p=153196&hili ... st#p153196
citiram slovan:
Tudi prokurist je zaposlena oseba (torej podlaga 001).Prokurist ne vodi podjetja...
Torej se s prokuristom normalno sklene pogodba o zaposlitvi. Prispevki in dohodnina se prav tako enako odtegnejo kot pri plači in ima enake pravice. Je prav? Ali se tej pogodbi lahko reče tudi pogodba o prokuri, kakor dostikrat zasledim?
viewtopic.php?f=0&t=35692&p=153196&hili ... st#p153196
citiram slovan:
Tudi prokurist je zaposlena oseba (torej podlaga 001).Prokurist ne vodi podjetja...
Torej se s prokuristom normalno sklene pogodba o zaposlitvi. Prispevki in dohodnina se prav tako enako odtegnejo kot pri plači in ima enake pravice. Je prav? Ali se tej pogodbi lahko reče tudi pogodba o prokuri, kakor dostikrat zasledim?
Re: Družbenik izstavlja račune?
Če boste dejansko opravljali le dela s področja prokure (kaj je to poglejte v Zakon o gospodarskih družbah), potem je to pogodba o zaposlitvi; opis dela, ki ga opravljate: prokurist in naprej vse obvezne elemente pogodbe o zaposlitvi. Klasična pogodba o prokuri, je pogodba civilnega prava in bi kot taka prišla v poštev za nekoga, ki to funkcijo opravlja poleg svoje "redne službe".
V drugi temi prikazujete možnost zaposlitve le 3 ure na dan, hkrati pa navajate, da boste delali "cele dneve in noči". Dvomim, da bo prokurist tako zaposlen, da bo delal neomejen delovni čas, hkrati pa bo zavarovan komaj za 3 ure na dan. Kolikor pa gre za druge vrste del v okviru delovnega procesa družbe, pa mora biti sklenjena pogodba iz katere bodo razvidna vsa dela, ki jih konkretna oseba opravlja: komercialist, prokura, knjigovodja, poslovni sekretar....... In če se bo inšpekcija strinjala, da ste Superman, ki v treh urah vse to postori, potem je vse ok. Kolikor pa se s tem ne bo strinjala (kar menim, da se ne bo) pa se boste morali vendarle zavarovati za daljši čas, ki bo ustrezal dejansko opravljenemu delu. Tukaj pa gre za prekrške, ki so sankcionirani.
lp
V drugi temi prikazujete možnost zaposlitve le 3 ure na dan, hkrati pa navajate, da boste delali "cele dneve in noči". Dvomim, da bo prokurist tako zaposlen, da bo delal neomejen delovni čas, hkrati pa bo zavarovan komaj za 3 ure na dan. Kolikor pa gre za druge vrste del v okviru delovnega procesa družbe, pa mora biti sklenjena pogodba iz katere bodo razvidna vsa dela, ki jih konkretna oseba opravlja: komercialist, prokura, knjigovodja, poslovni sekretar....... In če se bo inšpekcija strinjala, da ste Superman, ki v treh urah vse to postori, potem je vse ok. Kolikor pa se s tem ne bo strinjala (kar menim, da se ne bo) pa se boste morali vendarle zavarovati za daljši čas, ki bo ustrezal dejansko opravljenemu delu. Tukaj pa gre za prekrške, ki so sankcionirani.
lp
Re: Družbenik izstavlja račune?
Razumem.
Sklene se pogodba o zaposlitvi (delovno razmerje), v kateri pod opisom dela navedem vsa dela vključno s prokuro. Delovni čas pa mora ustrezati dejanskemu času vseh del, kar je lahko razvidno iz izstavljenih računov.
Ta pogodba je potem podlaga za vpis prokure v register.
Sklene se pogodba o zaposlitvi (delovno razmerje), v kateri pod opisom dela navedem vsa dela vključno s prokuro. Delovni čas pa mora ustrezati dejanskemu času vseh del, kar je lahko razvidno iz izstavljenih računov.
Ta pogodba je potem podlaga za vpis prokure v register.
Re: Družbenik izstavlja račune?
Členi zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na podelitev prokure:
33. člen
(prokura)
(1) Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
(2) Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo.
34. člen
(skupna prokura)
(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki.
35. člen
(obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.
36. člen
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas prekliče.
37. člen
(prenos prokure)
Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.
38. člen
(vpis prokure)
(1) Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.
(2) Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodišču. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.
Torej: pogoj za vpis prokure ni sklenjena pogodba o prokuri ali pogodba o zaposlitvi, temveč je možnost podelitve prokure opredeljena v aktu o ustanovitvi (družbena pogodba). Praviloma o izbiri prokurista odločajo družbeniki na skupščini (glejte 505. člen):
505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- vračanju naknadnih vplačil;
- delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Iz vsega tega lahko razberete, da je postopek izbire prokurista eno - zahteva vpis v register, naslednja faza pa je sklenitev delovnega razmerja in opredelitev nalog s področja dela - kjer pa so vključene vse naloge, ki jih konkretni delavec opravlja.
Sicer pa je iz vašega navajanja razvidno, da bo pretežni del vaših nalog iz drugih področij. Zakaj dati prokurista na prvo mesto?
In če je pri vsem tem zgolj vprašanje na kakšen način opravljati delo in na kateri podlagi se obvezno zavarovati, ne more biti dileme: iz naslova delovnega razmerja; delovno mesto morate imeti v organizaciji podjetja, pogodba o zaposlitvi mora imeti vse elemente, ki izhajajo iz ZDR; plačilo za delo mora biti sorazmerno opravljenemu delu (s tem tudi osnova za zavarovanje); dolžina delovnega časa mora biti sorazmerna z opravljenim delom (pravite sorazmerna z izdanimi fakturami!) - poleg vsega tega pa še lahko opravljate funkcijo prokurista.
lp
33. člen
(prokura)
(1) Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
(2) Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo.
34. člen
(skupna prokura)
(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki.
35. člen
(obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.
36. člen
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas prekliče.
37. člen
(prenos prokure)
Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.
38. člen
(vpis prokure)
(1) Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.
(2) Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodišču. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.
Torej: pogoj za vpis prokure ni sklenjena pogodba o prokuri ali pogodba o zaposlitvi, temveč je možnost podelitve prokure opredeljena v aktu o ustanovitvi (družbena pogodba). Praviloma o izbiri prokurista odločajo družbeniki na skupščini (glejte 505. člen):
505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- vračanju naknadnih vplačil;
- delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Iz vsega tega lahko razberete, da je postopek izbire prokurista eno - zahteva vpis v register, naslednja faza pa je sklenitev delovnega razmerja in opredelitev nalog s področja dela - kjer pa so vključene vse naloge, ki jih konkretni delavec opravlja.
Sicer pa je iz vašega navajanja razvidno, da bo pretežni del vaših nalog iz drugih področij. Zakaj dati prokurista na prvo mesto?
In če je pri vsem tem zgolj vprašanje na kakšen način opravljati delo in na kateri podlagi se obvezno zavarovati, ne more biti dileme: iz naslova delovnega razmerja; delovno mesto morate imeti v organizaciji podjetja, pogodba o zaposlitvi mora imeti vse elemente, ki izhajajo iz ZDR; plačilo za delo mora biti sorazmerno opravljenemu delu (s tem tudi osnova za zavarovanje); dolžina delovnega časa mora biti sorazmerna z opravljenim delom (pravite sorazmerna z izdanimi fakturami!) - poleg vsega tega pa še lahko opravljate funkcijo prokurista.
lp


