Pozdravljeni,
ker se prvič soočam z zgoraj opisano situacijo, niti ne vem kje naj začnem, začela sem z ZGD, vendar ni jasen.
Situacija je sledeča, edini družbenik je vplačal presežek kapitala, ki ga želi umakniti čimprej in konvertirati v dolgoročno posojilo podjetju. ZGD ne pojasni postopka kako to storiti in v kakšnem sosledju.
Torej ali se je že kdo s tem soočil in kako izgleda postopkovno sosledje (sklep v obliki notarskega zapisnika?..) ter na kaj moramo biti pozorni.
Hvala in lep dan,
Tiga
UMIK VPLAČANEGA PRESEŽKA KAPITALA za d.o.o.
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: UMIK VPLAČANEGA PRESEŽKA KAPITALA za d.o.o.
Vplačan presežek kapitala je sestavni del kapitalskih rezerv, uporaba le-teh pa je predpisana v ZGD-ju (64. člen). In iz tega člena izhaja, da se ta ne more izplačati lastnikom, eventualno se sme uporabiti za povečanje osnovnega kapitala (če seveda ne izkazuje izgube in so rezerve dovolj velike)
Copy:
64. člen
(rezerve)
(1) Kot kapitalske rezerve (obveznosti do virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:
1. zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),
2. zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,
3. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
4. zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplačila družbenikov),
5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev,
6. zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve,
7. zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube.
(10) Kapitalske rezerve in zakonske rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo
pod navedenimi pogoji:
1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:
- kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička;
- kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička;
2. če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za:
- povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
- kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom,
ali
- kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega
leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.
Drugače pa je z naknadnimi vplačili kapitala, ki so opredeljene v družbeni pogodbi in o izplačilu (vračilu) le teh odloča skupščina d.o.o.
Copy:
491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v denarni ali nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 475. člena tega zakona. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno.
(2) Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- vračanju naknadnih vplačil;
- delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode,
nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba
526. člen
(upravljanje družbe)
(1) Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena tega zakona.
(2) Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis točka VEM ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.
(4) Ustanovitelj sklepe iz drugega odstavka tega člena vpisuje:
1. v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, ali
2. v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica.
(5) Notarska zbornica v soglasju z ministri, pristojnimi za gospodarstvo, pravosodje in javno upravo, predpiše podrobnejši način vodenja knjige sklepov
lp
Copy:
64. člen
(rezerve)
(1) Kot kapitalske rezerve (obveznosti do virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:
1. zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),
2. zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,
3. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
4. zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplačila družbenikov),
5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev,
6. zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve,
7. zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube.
(10) Kapitalske rezerve in zakonske rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo
pod navedenimi pogoji:
1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:
- kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička;
- kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička;
2. če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za:
- povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
- kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom,
ali
- kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega
leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.
Drugače pa je z naknadnimi vplačili kapitala, ki so opredeljene v družbeni pogodbi in o izplačilu (vračilu) le teh odloča skupščina d.o.o.
Copy:
491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v denarni ali nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 475. člena tega zakona. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno.
(2) Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- vračanju naknadnih vplačil;
- delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode,
nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba
526. člen
(upravljanje družbe)
(1) Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena tega zakona.
(2) Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis točka VEM ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.
(4) Ustanovitelj sklepe iz drugega odstavka tega člena vpisuje:
1. v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, ali
2. v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica.
(5) Notarska zbornica v soglasju z ministri, pristojnimi za gospodarstvo, pravosodje in javno upravo, predpiše podrobnejši način vodenja knjige sklepov
lp