Pri delodajalcu, ki ima registrirano podjetje sem zaposlena za nedoločen čas. Trenutno sem na porodniškem dopustu do 02.07.2005. Izvedela sem, da je delodajalec ukinil delovno mesto v eni izmed trgovin v katerem je imel najeti prodajni prostor kjer sem delala kot prodajalka.(vodja izmene). Sedaj je ta prostor in zaposlene oddal tej trgovini, s tem sta dva sodelavca pridobila novega delodajalca, nove pogodbe...firma v kateri pa sem trenutno zaposlena pa bo to trgovino oskrbovala s prodajnimi artikli. Sama sem še vedno zaposlena v tem podjetju, saj v porodniškem dopustu ta prestop ni mogoč. Kakšne pravice imam po zaključku porodniškega dopusta (delodajalec je namreč že povedal, da to ni njegov problem), ali sem upravičena do dopusta, regresa v naslednjem letu, odpravnine.. v primeru prenehanja delovnega razmerja. Zanimiv je še podatek, da sodelavca nista pri tej firmi dobila odpovedi a sta za novega delodajalca morala oddati prošnjo za zaposlitev na isto delovno mesto (na tem delovnem mestu sta planirana dva človeka in že od samega začetka je bil nekdo "višek") Firma ni v stačaju, še vedno dela, a v drugem kraju. Sama pa o kakšnih spremembah razen ustno nisem bila obveščena!!Za odgovor se Vam že vnaprej prav lepo zahvaljujem .
Lp, Jolanda
persolja
prenehanje delovnega razmerja v času porodniškega
Moderator: Mirko Zbačnik
-
jolandadominik
- Novinec
- Prispevkov: 1
- Pridružen: 05 Dec 2004, 18:17
- Kraj: Slovenia
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Med porodniškim dopustom vas pod nobenim pogojem ne sme odpustiti, če vas bo, se mora, potem ko nastopite delo, držati ZDR!
Navedem bom kar članek iz časnika Večer:
<center><font color="blue">Posebno pravno varstvo pred odpovedjo (III.)
Starši</center>
Tretjo skupino delavcev, ki so deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavljajo starši. Izjemno pomembno je, da so posebnega varstva, ki so jih deležne noseče delavke in delavke po porodu, deležni tudi delavci, ki jim v skladu s sodobnim pristopom k starševstvu sledi tudi slovenska zakonodaja. Zato najprej poglejmo, kdo in kdaj je varovan pred odpovedjo in v kakšnem obsegu zakon o delovnih razmerjih (ZDR) to varstvo predvideva. Kot bomo videli, gre za varstvo v obsegu, ki ga ni deležna nobena druga skupina posebej varovanih delavcev. To dejstvo nekako kaže na pomembno vlogo starševstva in družine v družbi.
Subjekti varstva
ZDR določa, da so varstva deležne: delavke med nosečnostjo, delavke, ki dojijo, in starši, ki izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Iz tega je mogoče razbrati, da je delavka pred odpovedjo varovana celotno obdobje nosečnosti, nato pa tudi celotno obdobje porodniškega dopusta (105 dni), ter dopusta za nego in varstvo otroka (260), če ga koristi v obliki polne odsotnosti. Varstvo se lahko, časovno gledano, podaljša še v čas, ko delavka otroka doji.
Mnogo delavk mater namreč danes ob pozitivnem odnosu družbe in zdravniške stroke do dojenja, svojega otroka doji dlje kot eno leto. To potem varstvo pred odpovedjo podaljša še v čas po koncu dopusta za nego in varstvo otroka. V praksi bo treba oblikovati ustrezne mehanizme ugotavljanja oziroma preverjanja dejstva, ali mati res doji otroka, pri tem pa bo zagotovo moral odigrati pomembno vlogo tudi zdravnik (verjetno ginekolog ali pediater), ki bo lahko potrdil izjave matere.
Poleg delavk, ki so torej tako varovane pred porodom in po njem, je med očetovskim dopustom, če ga seveda izrabi, varovan tudi oče delavec. Delavci imajo pravico do 14 dni očetovskega dopusta v polni odsotnosti z dela in z 100% nadomestilom plače.
Vsebina varstva pred odpovedjo
Vsem zgoraj naštetim delavkam in delavcem delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz nobenega razloga. V primerjavi s prejšnjima dvema kategorijama delavcev, katerih varstvo smo spoznali v prejšnjih prispevkih, je varstvo staršev pred odpovedjo precej izrazitejše. Delodajalec namreč ne sme redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi niti iz krivdnega razloga. Delodajalec torej tem delavcem ne more vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega pa je edino tej skupini delavcev lastno varstvo tudi v obliki nezmožnosti prenehanja delovnega razmerja med nosečnostjo, dojenjem oziroma koriščenjem ene od vrst starševskega dopusta. To pomeni, da delavki, ki ji je delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal in tudi vročil, ta pa je zanosila po tem, vendar med odpovednim rokom, delovno razmerje ne more prenehati vse do konca starševskega dopusta oziroma zaključka dojenja otroka. ZDR torej na tem mestu izrecno poudarja razlikovanje med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja kot njeni posledici. Do prenehanja delovnega razmerja načeloma pride po izteku odpovednega roka.
ZDR posebej ureja situacijo, ko delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel za delavkino nosečnost, in sicer tako, da mora delavka takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, seznaniti delodajalca z nosečnostjo, kar stori s predložitvijo zdravniškega potrdila. Tudi v tem primeru ima delavka varstvo.
Kdaj varstva pred odpovedjo ni?
Kljub zgoraj opisanemu varstvu pred odpovedjo, ki je zelo obsežno, vendarle govorimo o relativnem varstvu. ZDR namreč pozna dva primera, ko staršem delavcem opisano varstvo ne pripada. Do odpovedi tako lahko pride, če so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v primeru postopkov za prenehanje delodajalca. Pa tudi v teh primerih lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove zgolj po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Če torej slednji iz katerega koli razloga soglasja k odpovedi ne da, delodajalec kljub obstoju utemeljenih razlogov pogodbe o zaposlitvi ne more odpovedati.
Delavci, odsotni z dela zaradi bolezni
Vsebinsko gledano ZDR v smislu nezmožnosti prenehanja delovnega razmerja predvideva varstvo pred odpovedjo tudi za delavce, ki so začasno odsotni z dela zaradi bolezni. Vendar ta kategorija delavcev ni tako kot starši varovana pred samo odpovedjo. Delodajalec namreč lahko ob zakonskih predpostavkah delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove tako pred začasno odsotnostjo kot tudi med njo (seveda odsotnost z dela sama po sebi ne sme in ne more biti odpovedni razlog). V skladu z ZDR delavcu med začasno odsotnostjo zaradi bolezni zgolj ne more priti do prenehanja delovnega razmerja. Maksimalni zakonski rok, v katerem je delavec varovan, je šest mesecev po izteku odpovednega roka. Po tem času delavcu delovno razmerje, čeprav je še vedno na "bolniški", preneha.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani </font id="blue">
Sporen se mi zdi postopek odpustitve dveh delavcev. Sicer sta verjetno zadovoljna, vendar sta bila pri starem delodajalcu upravičena do odpravnine. Če bo tudi vam ponudil podobno in vam predlagal, da daste prošnjo novemu delodjalcu, vzemite to kot dobronamernost, a vseeno zahtevajte pisno odpoved. Drugače se obrnite na inšpektorat za delo.
Počakajte do trenutka ko sevrnete na delo in nič ne ukrepajte (če si iščete novo službo, to se tega primera ne tiče, je le v vaše dobro - preventiva), počakajte na ukrep, saj uradno še nič ne veste.
PS.: Navedel sem en članek iz serije, ki je izhajal v časniku Večer. Pozorno si preberite in pobrskajte na forumu (iskanje) na temo "odpoved ..".
Mirko
Navedem bom kar članek iz časnika Večer:
<center><font color="blue">Posebno pravno varstvo pred odpovedjo (III.)
Starši</center>
Tretjo skupino delavcev, ki so deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavljajo starši. Izjemno pomembno je, da so posebnega varstva, ki so jih deležne noseče delavke in delavke po porodu, deležni tudi delavci, ki jim v skladu s sodobnim pristopom k starševstvu sledi tudi slovenska zakonodaja. Zato najprej poglejmo, kdo in kdaj je varovan pred odpovedjo in v kakšnem obsegu zakon o delovnih razmerjih (ZDR) to varstvo predvideva. Kot bomo videli, gre za varstvo v obsegu, ki ga ni deležna nobena druga skupina posebej varovanih delavcev. To dejstvo nekako kaže na pomembno vlogo starševstva in družine v družbi.
Subjekti varstva
ZDR določa, da so varstva deležne: delavke med nosečnostjo, delavke, ki dojijo, in starši, ki izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Iz tega je mogoče razbrati, da je delavka pred odpovedjo varovana celotno obdobje nosečnosti, nato pa tudi celotno obdobje porodniškega dopusta (105 dni), ter dopusta za nego in varstvo otroka (260), če ga koristi v obliki polne odsotnosti. Varstvo se lahko, časovno gledano, podaljša še v čas, ko delavka otroka doji.
Mnogo delavk mater namreč danes ob pozitivnem odnosu družbe in zdravniške stroke do dojenja, svojega otroka doji dlje kot eno leto. To potem varstvo pred odpovedjo podaljša še v čas po koncu dopusta za nego in varstvo otroka. V praksi bo treba oblikovati ustrezne mehanizme ugotavljanja oziroma preverjanja dejstva, ali mati res doji otroka, pri tem pa bo zagotovo moral odigrati pomembno vlogo tudi zdravnik (verjetno ginekolog ali pediater), ki bo lahko potrdil izjave matere.
Poleg delavk, ki so torej tako varovane pred porodom in po njem, je med očetovskim dopustom, če ga seveda izrabi, varovan tudi oče delavec. Delavci imajo pravico do 14 dni očetovskega dopusta v polni odsotnosti z dela in z 100% nadomestilom plače.
Vsebina varstva pred odpovedjo
Vsem zgoraj naštetim delavkam in delavcem delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz nobenega razloga. V primerjavi s prejšnjima dvema kategorijama delavcev, katerih varstvo smo spoznali v prejšnjih prispevkih, je varstvo staršev pred odpovedjo precej izrazitejše. Delodajalec namreč ne sme redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi niti iz krivdnega razloga. Delodajalec torej tem delavcem ne more vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega pa je edino tej skupini delavcev lastno varstvo tudi v obliki nezmožnosti prenehanja delovnega razmerja med nosečnostjo, dojenjem oziroma koriščenjem ene od vrst starševskega dopusta. To pomeni, da delavki, ki ji je delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal in tudi vročil, ta pa je zanosila po tem, vendar med odpovednim rokom, delovno razmerje ne more prenehati vse do konca starševskega dopusta oziroma zaključka dojenja otroka. ZDR torej na tem mestu izrecno poudarja razlikovanje med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja kot njeni posledici. Do prenehanja delovnega razmerja načeloma pride po izteku odpovednega roka.
ZDR posebej ureja situacijo, ko delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel za delavkino nosečnost, in sicer tako, da mora delavka takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, seznaniti delodajalca z nosečnostjo, kar stori s predložitvijo zdravniškega potrdila. Tudi v tem primeru ima delavka varstvo.
Kdaj varstva pred odpovedjo ni?
Kljub zgoraj opisanemu varstvu pred odpovedjo, ki je zelo obsežno, vendarle govorimo o relativnem varstvu. ZDR namreč pozna dva primera, ko staršem delavcem opisano varstvo ne pripada. Do odpovedi tako lahko pride, če so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v primeru postopkov za prenehanje delodajalca. Pa tudi v teh primerih lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove zgolj po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Če torej slednji iz katerega koli razloga soglasja k odpovedi ne da, delodajalec kljub obstoju utemeljenih razlogov pogodbe o zaposlitvi ne more odpovedati.
Delavci, odsotni z dela zaradi bolezni
Vsebinsko gledano ZDR v smislu nezmožnosti prenehanja delovnega razmerja predvideva varstvo pred odpovedjo tudi za delavce, ki so začasno odsotni z dela zaradi bolezni. Vendar ta kategorija delavcev ni tako kot starši varovana pred samo odpovedjo. Delodajalec namreč lahko ob zakonskih predpostavkah delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove tako pred začasno odsotnostjo kot tudi med njo (seveda odsotnost z dela sama po sebi ne sme in ne more biti odpovedni razlog). V skladu z ZDR delavcu med začasno odsotnostjo zaradi bolezni zgolj ne more priti do prenehanja delovnega razmerja. Maksimalni zakonski rok, v katerem je delavec varovan, je šest mesecev po izteku odpovednega roka. Po tem času delavcu delovno razmerje, čeprav je še vedno na "bolniški", preneha.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani </font id="blue">
Sporen se mi zdi postopek odpustitve dveh delavcev. Sicer sta verjetno zadovoljna, vendar sta bila pri starem delodajalcu upravičena do odpravnine. Če bo tudi vam ponudil podobno in vam predlagal, da daste prošnjo novemu delodjalcu, vzemite to kot dobronamernost, a vseeno zahtevajte pisno odpoved. Drugače se obrnite na inšpektorat za delo.
Počakajte do trenutka ko sevrnete na delo in nič ne ukrepajte (če si iščete novo službo, to se tega primera ne tiče, je le v vaše dobro - preventiva), počakajte na ukrep, saj uradno še nič ne veste.
PS.: Navedel sem en članek iz serije, ki je izhajal v časniku Večer. Pozorno si preberite in pobrskajte na forumu (iskanje) na temo "odpoved ..".
Mirko
