Zdravo!
Zanima me vaše mnenje glede uporabe službenega vozila v privat namene ali lastnega avtomobila v službene namene.
Direktor podjetja, ki ni zaposlen na podjetju temveč pri drugem delodajalcu uporablja vozilo last podjetja kjer je direktor. Ker ga uporablja tudi za privat namene mu je to boniteta 1,5% od vrednosti vozila, saj se po ZDoh-1 kolikor vem kot zaposlitev šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorjev ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker je vrednost avtomobila 6 mio SIT je ta boniteta precej visoka. Kaj če bi avtomobil bil njegova last? Katere stroške bi lahko zaračunaval podjetju? Ali mu pripadajo povračilo, kilometrine, dnevnice, cestnine do višine uredbe vlade kot neobdavčeni stroški in se ne vštevajo v dohodnino.
Hvala za odgovor, mislim da so trenutno najbolj pereča vprašanja vprašanja bonitet.
Službeni ali lastni avtomobil - stroški?
Moderator: Mirko Zbačnik
upam, da si boš lahko kaj pomagal...
KILOMETRINE IN POTNI STROŠKI S 1.1.2005
Vlada RS je v Uradnem listu številka 142/2004 objavila novo Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Uredba začne veljati s 1.januarjem 2005. Uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in do katerih se ti v skladu z 28.členom Zakona o davku od dohodka pravnih oseb priznajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb.
V skladu s 3.členom Uredbe se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov za prevoz iz dela in na delo, če se izplačajo v višini stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljenega dela, če je mesto opravljenega dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Na novo je sedaj opredeljeno kaj se šteje za običajno prebivališče, ki je prebivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljenega dela. Drugo prebivališče delavca je običajno prebivališče le, če se delavec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljenega dela. Če delavec iz objetivnih razlogov ne more uporabjati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 SIT za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. V novi uredbi je sedaj določen fiksen znesek (31 SIT), ki se prizna kot strošek in se ne všteva v davčno osnovo, torej znesek kilometrine ni več odvisen od cene neosvinčenega motornega bencina-95 oktanov. V primeru, da delavec uporablja službeno vozilo za privatne namene, se mu povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju se v skladu s 5.členom Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom ali za najem osebnega avtomobila. Povračila stroškov na službenem potovanju zajemajo tudi povračila stroškov za takse, gorivo če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage. V primeru da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo pri službeni poti se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov do višine 62 tolarjev za vsak prevožen kilometer. Tudi pri službenih potovanjih je povračilo stroškov kilometrine določeno v fiksnem znesku in ne več v procentu od neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju morajo biti dokumentirana s potnim nalogom, iz katerega mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza in z računi, da se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Stroški prenočevanja se ne vštevajo v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov seveda pod pogojem, da so dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Nova uredba prav tako sedaj opredeljuje znižanje dnevnic, če je na službenem potovanju v Sloveniji zagotovljen brezplačen obrok. V primeru, da stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka se znesek dnevnice (do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo), zmanjša za 15%; če traja službeno potovanje nad 12 do 24 ur in je zagotovljeni brezplačni zajtrek, se znesek dnevnice zmanjša za 10%. Za službena potovanja v tujino se zneski dnevnic znižajo za isti odstotek kot v Sloveniji, v primeru zagotovljenega brezplačnega zajtrka.
KILOMETRINE IN POTNI STROŠKI S 1.1.2005
Vlada RS je v Uradnem listu številka 142/2004 objavila novo Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Uredba začne veljati s 1.januarjem 2005. Uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in do katerih se ti v skladu z 28.členom Zakona o davku od dohodka pravnih oseb priznajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb.
V skladu s 3.členom Uredbe se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov za prevoz iz dela in na delo, če se izplačajo v višini stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljenega dela, če je mesto opravljenega dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Na novo je sedaj opredeljeno kaj se šteje za običajno prebivališče, ki je prebivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljenega dela. Drugo prebivališče delavca je običajno prebivališče le, če se delavec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljenega dela. Če delavec iz objetivnih razlogov ne more uporabjati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 SIT za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. V novi uredbi je sedaj določen fiksen znesek (31 SIT), ki se prizna kot strošek in se ne všteva v davčno osnovo, torej znesek kilometrine ni več odvisen od cene neosvinčenega motornega bencina-95 oktanov. V primeru, da delavec uporablja službeno vozilo za privatne namene, se mu povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju se v skladu s 5.členom Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom ali za najem osebnega avtomobila. Povračila stroškov na službenem potovanju zajemajo tudi povračila stroškov za takse, gorivo če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage. V primeru da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo pri službeni poti se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov do višine 62 tolarjev za vsak prevožen kilometer. Tudi pri službenih potovanjih je povračilo stroškov kilometrine določeno v fiksnem znesku in ne več v procentu od neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju morajo biti dokumentirana s potnim nalogom, iz katerega mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza in z računi, da se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Stroški prenočevanja se ne vštevajo v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov seveda pod pogojem, da so dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Nova uredba prav tako sedaj opredeljuje znižanje dnevnic, če je na službenem potovanju v Sloveniji zagotovljen brezplačen obrok. V primeru, da stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka se znesek dnevnice (do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo), zmanjša za 15%; če traja službeno potovanje nad 12 do 24 ur in je zagotovljeni brezplačni zajtrek, se znesek dnevnice zmanjša za 10%. Za službena potovanja v tujino se zneski dnevnic znižajo za isti odstotek kot v Sloveniji, v primeru zagotovljenega brezplačnega zajtrka.
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Tole sem skopirala nekje z neta in mislim, da ti bo dalo odgovor...podjemna pogodba je enaka pogodbi o delu (star izraz)...
potni stroški mislim, da se pri podjemni pogodbi vštevajo v osnovo in je potrebno od tega plačat dohodnino....preberi si...
pozdrav
Vprašanje: Zanima me kakšne davke in prispevke je potrebno obračunavati po novi "podjemni pogodbi" obligacijskega zakona in po pogodbi o delu oz. "delovršni pogodbi". Prosil bi vas za obrazložitev obračunavanja davčne obveznosti v obeh primerih in kateri zakon to natančneje obravnava.
Odgovor: Moje mnenje na vaše vprašanje je, da po novem Obligacijskem zakoniku nadomešča Podjemna pogodba bivšo Pogodbo o delu, zato se davki in prispevki plačujejo kot so se plačevali pri tej pogodbi. 1. Dohodnina se obračuna od vsakega posameznega bruto prejemka, izplačanega v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšanega za normirane stroške v višini 10%. Stopnja dohodnine je 25%. 2. Zakon o posebnem davku na določcene prejemke določca plačevanje davka za pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo s tem zakonom določene prejemke. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu. Davek se plačuje po stopnji 25%. 3. V Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja je določceno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt. Prispevke iz tega sklepa se plačuje v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za zavarovanca, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačcilo. 4. Sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje določa še plačevanje pavšalnega prispevka za zavezance iz 17. čclena Zakona o zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in trenutno znaša 565 SIT. Prispevek se plačcuje mesečno oziroma od vsake pogodbe o delu.
V nadaljevanju odgovora navajam še člene v teh zakonih, ki se nanašajo na vaše vprašanje. Poleg teh členov mislim, da so vredni branja tudi drugi členi, v katerih so opisane še ostale zadeve, kot npr. kdo je oproščen plačevanja posameznega davka ali prispevka ipd.
Obligacijski zakonik: XI. Poglavje Podjemna pogodba (Pogodba o delu) 619. člen: Podjemna pogodba je pogodba s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Zakon o dohodnini: III. poglavje – Obdavčitev posameznih vrst dohodkov 1. podpoglavje – Davek od osebnih prejemkov (15. do 22. čclen) 15. čclen, tretja alineja – zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. 16. člen – Osnova za davek od osebnih prejemkov je vsak posamezni bruto prejemek iz tretje alineje 15. člena tega zakona, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. 18. čclen, 4. odstavek – Stopnja davka od osebnih prejemkov iz tretje alineje 15. člena tega zakona je 25%.
Zakon o posebnem davku na določene prejemke: 2. člen: Davek plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo s tem zakonom določcene prejemke. 3. člen: Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu. 5. člen: Davek se plačuje po stopnji 25%.
Zakon o prispevkih za socialno varnost: 2. člen: Prispevke za socialno varnost plačujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci, Republika Slovenija, ZPIZ, ZZZS, Zavod RS za zaposlovanje in drugi zavezanci.
Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja II. točka: Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo zavezanci iz III. do IX. točke tega sklepa. VIII. točka: Prispevke iz II. točcke tega sklepa plačcujejo v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za zavarovanca, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačcilo in niso na podlagi istega pravnega razmerja že obvezno zavarovani po petem odstavku 13. člena zakona, izplačevalci tega plačila. Za prejemek iz drugega pravnega razmerja se šteje plačilo po pogodbi o delu oziroma delovršni pogodbi.
Sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje 3. člen: Pavšalni prispevek za zavezance iz 17. čclena zakona o zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu znaša 565 SIT. Prispevek se plačuje mesečno oziroma od vsake pogodbe o delu.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 17. čclen: Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so zavarovane tudi osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu.
Jure Snoj, svetovalec za ekonomsko področje
potni stroški mislim, da se pri podjemni pogodbi vštevajo v osnovo in je potrebno od tega plačat dohodnino....preberi si...
pozdrav
Vprašanje: Zanima me kakšne davke in prispevke je potrebno obračunavati po novi "podjemni pogodbi" obligacijskega zakona in po pogodbi o delu oz. "delovršni pogodbi". Prosil bi vas za obrazložitev obračunavanja davčne obveznosti v obeh primerih in kateri zakon to natančneje obravnava.
Odgovor: Moje mnenje na vaše vprašanje je, da po novem Obligacijskem zakoniku nadomešča Podjemna pogodba bivšo Pogodbo o delu, zato se davki in prispevki plačujejo kot so se plačevali pri tej pogodbi. 1. Dohodnina se obračuna od vsakega posameznega bruto prejemka, izplačanega v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšanega za normirane stroške v višini 10%. Stopnja dohodnine je 25%. 2. Zakon o posebnem davku na določcene prejemke določca plačevanje davka za pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo s tem zakonom določene prejemke. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu. Davek se plačuje po stopnji 25%. 3. V Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja je določceno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt. Prispevke iz tega sklepa se plačuje v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za zavarovanca, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačcilo. 4. Sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje določa še plačevanje pavšalnega prispevka za zavezance iz 17. čclena Zakona o zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in trenutno znaša 565 SIT. Prispevek se plačcuje mesečno oziroma od vsake pogodbe o delu.
V nadaljevanju odgovora navajam še člene v teh zakonih, ki se nanašajo na vaše vprašanje. Poleg teh členov mislim, da so vredni branja tudi drugi členi, v katerih so opisane še ostale zadeve, kot npr. kdo je oproščen plačevanja posameznega davka ali prispevka ipd.
Obligacijski zakonik: XI. Poglavje Podjemna pogodba (Pogodba o delu) 619. člen: Podjemna pogodba je pogodba s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Zakon o dohodnini: III. poglavje – Obdavčitev posameznih vrst dohodkov 1. podpoglavje – Davek od osebnih prejemkov (15. do 22. čclen) 15. čclen, tretja alineja – zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. 16. člen – Osnova za davek od osebnih prejemkov je vsak posamezni bruto prejemek iz tretje alineje 15. člena tega zakona, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. 18. čclen, 4. odstavek – Stopnja davka od osebnih prejemkov iz tretje alineje 15. člena tega zakona je 25%.
Zakon o posebnem davku na določene prejemke: 2. člen: Davek plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo s tem zakonom določcene prejemke. 3. člen: Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu. 5. člen: Davek se plačuje po stopnji 25%.
Zakon o prispevkih za socialno varnost: 2. člen: Prispevke za socialno varnost plačujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci, Republika Slovenija, ZPIZ, ZZZS, Zavod RS za zaposlovanje in drugi zavezanci.
Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja II. točka: Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo zavezanci iz III. do IX. točke tega sklepa. VIII. točka: Prispevke iz II. točcke tega sklepa plačcujejo v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za zavarovanca, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačcilo in niso na podlagi istega pravnega razmerja že obvezno zavarovani po petem odstavku 13. člena zakona, izplačevalci tega plačila. Za prejemek iz drugega pravnega razmerja se šteje plačilo po pogodbi o delu oziroma delovršni pogodbi.
Sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje 3. člen: Pavšalni prispevek za zavezance iz 17. čclena zakona o zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu znaša 565 SIT. Prispevek se plačuje mesečno oziroma od vsake pogodbe o delu.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 17. čclen: Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so zavarovane tudi osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu.
Jure Snoj, svetovalec za ekonomsko področje