Plačilo s.p.- ja v gotovini
Moderator: Mirko Zbačnik
Plačilo s.p.- ja v gotovini
Pozdravljeni, zanima me do kakšne višine zneska storitve ali blaga lahko samostojni podjetnik plača z gotovino?
Sem začetnik v teh zadevah,
kako pa vpliva Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškemu minimumu kjer je določeno:
"Imetnik transakcijskega računa lahko plačuje z gotovino:
1. blago, storitve in druge obveznosti imetnikom transakcijskih računov, če posamično izplačilo ni večje od 100.000 SIT, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno"
Mogoče bi mi posredovali ta drugi predpis.
lep dan Igor_30
kako pa vpliva Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškemu minimumu kjer je določeno:
"Imetnik transakcijskega računa lahko plačuje z gotovino:
1. blago, storitve in druge obveznosti imetnikom transakcijskih računov, če posamično izplačilo ni večje od 100.000 SIT, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno"
Mogoče bi mi posredovali ta drugi predpis.
lep dan Igor_30
Hvala za odgovor.
Tudi mene zanima na kateri drugi predpis se sklicuje ta uredba,ki jo navaja Igor.
Zgodilo se mi je ko sem trgovcu rekel, da kot s.p. ne smem plačati več kot 25.000 sit v gotovini me je ta zavrnil, da naj si preberem uredbo v Uadnem listu 83/2003.
Določeni si tolmačijo to da lahko tudi s.p. plačuje do 100.000.
Ne verjamem da je to prav.
Kaj mislite vi?
Tudi mene zanima na kateri drugi predpis se sklicuje ta uredba,ki jo navaja Igor.
Zgodilo se mi je ko sem trgovcu rekel, da kot s.p. ne smem plačati več kot 25.000 sit v gotovini me je ta zavrnil, da naj si preberem uredbo v Uadnem listu 83/2003.
Določeni si tolmačijo to da lahko tudi s.p. plačuje do 100.000.
Ne verjamem da je to prav.
Kaj mislite vi?
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Poglejte tu: http://objave.uradni-list.si/bazeul/URE ... 403018.htm
PS.: Mislim, da št. UL (83/2003) ni prava.
LP, Mirko
PS.: Mislim, da št. UL (83/2003) ni prava.
LP, Mirko
Tukaj je vse napisano v zvezi z plačevanjem z gotovino za s.p. in d.o.o.
Lep dan Bojana
Novi Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu
(Uradni list 103/02 z dne 29. 11. 2002)
V Uradnem listu RS 103/02 je bil objavljen prenovljeni pravilnik o poslovanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (odslej pravilnik). Z dnem njegove uveljavitve, to je 30. 11. 2002, se ne uporablja več pravilnika, ki je bil objavljen pred mesecem dni (v Uradnem listu RS štev. 85/02).
Pravilnik je izdan na podlagi 30. člena (2.odstavek) Zakona o plačilnem prometu, uporabljajo ga vsi imetniki transakcijskih računov.Novi pravilnik, ki se, kot rečeno, uporablja od 30. 11. 2002 dalje, predpisuje način poslovanja z gotovino pri imetnikih transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register Republike Slovenije. To so pravne osebe in tudi zasebniki (fizične osebe, ki opravljajo dejavnost; znotraj tega so samostojni podjetniki posamezniki).
A. Poslovanje z gotovino pri zasebnikih, ki opravljajo dejavnost (odslej zasebnik)
Tako kot doslej, lahko zasebnik prosto dviguje gotovino s transakcijskih računov za namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti. Nedokumentirani dvigi gotovine za financiranje gospodinjstva torej niso prepovedani.
Imetnik transakcijskega računa lahko plačuje z gotovino (na podlagi pravilnika in uredbe), in sicer:
Blago in storitve in druge obveznosti imetnikom transakcijskih računov, ki so po statusu registrirani kot zasebniki, ki opravljajo dejavnost (tudi samostojni podjetniki), se lahko plačuje v gotovini, če posamično izplačilo ne presega zneska 25.000 tolarjev. Naj opozorimo, da pri tem še vedno velja vsebina Uredbe o pogojih (odslej uredba), pod katerimi je treba plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah, ter o načinu poročanja bank in hranilnic (Uradni list 59/99). Po tej uredbi je plačevanje v gotovini dovoljeno le do višine 25.000 tolarjev za posamično izplačilo. Ministrstvo za finance nam je zagotovilo, da bo v tem delu uredba usklajena s pravilnikom (gre za limit 100.000 tolarjev) najkasneje do konca tega leta. Do takrat pa je potrebno spoštovati oba omenjena predpisa.
PLAČILO MALIH NABAV V GOTOVINI
Takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom;
Odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb (menjalniški posli);
Izplačila fizičnim osebam, ki jih v skladu z uredbo (velja za pravne osebe in osebe, ki opravljajo dejavnost) izplačevalec ni dolžan nakazati na račun fizične osebe:
osebnih prejemkov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 16. člena Zakona o dohodnini (plače in ostali prejemki, pokojnine)
povračil stroškov v zvezi z delom in v zvezi z opravljanjem storitev (delodajalec)
osebni prejemkov iz 19. člena Zakona o dohodnini (to so osebni prejemki, od katerih se davka ne plačuje, in sicer denarne pomoči, varstveni dodatki, odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja…)
osebnih prejemkov od opravljanja sezonskih kmetijskih del
osebnih prejemkov iz četrte alinee prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini, ki ne presegajo 11% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca (drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki)
dohodkov doseženih z udeležbo pri dobičku iz prve alinee 64. člena Zakona o dohodnini, ki ne presegajo 30.000 tolarjev (dohodki doseženi z udeležbo v dobičku)
prejemkov od prodaje kmetijskih proizvodov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov, ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo 25.000 tolarjev.
Določila pravilnika, ki se vsebinsko nanašajo na poslovanje z blagajniškem maksimumom, ne veljajo za zasebnika, ki opravlja dejavnost. To pomeni, da ne bo treba voditi analitične evidence blagajniškega dnevnika. Seveda pa morajo biti vse vknjižbe v predpisane evidence tako pri enostavnem kot tudi dvostavnem knjigovodstvu ažurno vodene, kar pomeni, da bomo vsa plačila v gotovini, tako prejemke (iztržke) kot izdatke, tako kot doslej sproti evidentirali.
V pravilniku so zapisana naslednja pravila v zvezi z obveznimi pologi dnevnih iztržkov in drugih prejemkov na transakcijske račune:
Zasebnik lahko sproti plačuje, polaga gotovino na svoje transakcijske račune, prav tako jo lahko dviguje za namene dejavnosti (plače, nadomestila materialnih stroškov, male nabave ipd.) na podlagi določil uredbe in pravilnika, zapisanih pod zap. št. 2.
Zasebnik pa mora gotovinska vplačila in izplačila obračunati z izvajalcem plačilnega prometa najmanj enkrat mesečno. Pri tem opravi obračun s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov iz naslova opravljanja dejavnosti, oziroma vseh gotovinskih izdatkov.
Poglejmo na primeru, kako bo zasebnik ugotovil znesek, ki ga mora obračunati na podlagi pobota - kompenzacije:
Če bo imel zasebnik v mesecu decembru npr. naslednje prejemke gotovine iz dejavnosti:
- 1. 12. 02 iztržek 150.000 sit- 15. 12. 02 iztržek 20.000 sit- 25. 12. 02 iztržek 200.000 sit _______________________________
Skupaj prejemki 370.000 sit
bo sestavil kompenzacijski nalog za banko, kjer ima transakcijski račun, v višini pologa in dviga v znesku 370.000 sit.
Pri tem velja opozoriti, da bo Banka Slovenije dopolnila šifrant poslov z novimi šiframi, in sicer (informacija Ministrstva za finance):
- dvig gotovine za blagajniški maksimum (uporabljale ga bodo le pravne osebe)
- kompenzacijski nalog za polog in dvig gotovine.
B. Poslovanje na podlagi pravilnika in uredbe za pravne osebe
Blago in storitve in druge obveznosti lahko prodajalec ali kupec, ki je po statusu pravna oseba, plača v gotovini, če posamično izplačilo ne presega zneska 100.000 tolarjev. Vsa ostala določila v zvezi z plačevanjem z gotovino so enaka kot pri zasebnikih in so našteta pod zap. št. 2 v 2., 3. in 4. alinei.
Glede na to, da pravna oseba ne more prosto razpolagati z gotovino (dvigi in pologi na transakcijske račune so dokumentirani), lahko zaradi lažjega poslovanja uporablja blagajniški maksimum. Pravna oseba določi višino blagajniškega maksimuma na podlagi predvidenih izplačil v gotovini v določenem obdobju. Višino blagajniškega maksimuma opredeli s sklepom ustreznega organa oziroma znesek za te namene navede v pravilniku. Po potrebi se lahko znesek spreminja, pri tem pa je treba vsako spremembo evidentirati v pisni obliki.
Poleg gotovine iz naslova blagajniškega maksimuma ima pravna oseba lahko v blagajni tudi gotovino, ki je bila dvignjena za namene opisane pod točko A., zap.št. 2. - vendar največ pet delovnih dni, vključno z dnem dviga gotovine
Polog gotovine mora pravna oseba isti dan, oziroma najpozneje naslednji delovni dan opraviti na transakcijski račun izvajalca plačilnega prometa, pri katerem ima odprt transakcijski račun. Do pologa gotovine lahko iz dnevnih iztržkov oziroma drugih prejemkov plačuje z gotovino izdatke, ki jih je dovoljeno plačevati v gotovini na podlagi pravilnika in uredbe. Po spremembah pravilnika pa lahko tudi pravne osebe opravijo obračun pologa in dviga gotovine z izvajalcem plačilnega prometa najmanj enkrat mesečno. Prav tako kot zasebnik lahko pravna oseba opravi ta obračun na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov oziroma gotovinskih izdatkov (primer izračuna kompenzacije je naveden pod zap. A, št. 4, pod drugo alineo).
Zaradi kontrole količine gotovine v blagajni ob koncu delovnega dne bodo morale pravne osebe zagotavljati dnevne evidence o prejemkih in izdatkih gotovine. Pri tem bodo lahko evidentirale poslovne dogodke na analitični evidenci blagajniškega dnevnika, kar pa seveda ni obvezno. Višino gotovine v blagajni ob koncu delovnega dne je možno pravilno izkazovati tudi na analitičnem kontu skupine 10 - denarna sredstva v blagajni, seveda, če smo pri evidentiranju poslovnih dogodkov dnevno ažurni.
Iz blagajniškega maksimuma pa pravne osebe ne smejo izplačevati plač in drugih prejemkov, kar pomeni, da bo ta takšna izplačila treba dvigniti namenska sredstva za plače. Pri tem pa delodajalcem (samostojnim podjetnikom in pravnim osebam) priporočamo, da neto plače in nadomestila iz plač nakazujejo delavcem negotovinsko na njihove račune. Na ta način si bodo prihranili marsikatero nevšečnost. Dogaja se, na primer, da zaradi pomanjkljive dokumentacije delodajalec težko dokazuje, da je delavcu izplačal neto plačo, še posebej, če mora to dokazovati za več let nazaj.
Milica Gostiša
Lep dan Bojana
Novi Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu
(Uradni list 103/02 z dne 29. 11. 2002)
V Uradnem listu RS 103/02 je bil objavljen prenovljeni pravilnik o poslovanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (odslej pravilnik). Z dnem njegove uveljavitve, to je 30. 11. 2002, se ne uporablja več pravilnika, ki je bil objavljen pred mesecem dni (v Uradnem listu RS štev. 85/02).
Pravilnik je izdan na podlagi 30. člena (2.odstavek) Zakona o plačilnem prometu, uporabljajo ga vsi imetniki transakcijskih računov.Novi pravilnik, ki se, kot rečeno, uporablja od 30. 11. 2002 dalje, predpisuje način poslovanja z gotovino pri imetnikih transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register Republike Slovenije. To so pravne osebe in tudi zasebniki (fizične osebe, ki opravljajo dejavnost; znotraj tega so samostojni podjetniki posamezniki).
A. Poslovanje z gotovino pri zasebnikih, ki opravljajo dejavnost (odslej zasebnik)
Tako kot doslej, lahko zasebnik prosto dviguje gotovino s transakcijskih računov za namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti. Nedokumentirani dvigi gotovine za financiranje gospodinjstva torej niso prepovedani.
Imetnik transakcijskega računa lahko plačuje z gotovino (na podlagi pravilnika in uredbe), in sicer:
Blago in storitve in druge obveznosti imetnikom transakcijskih računov, ki so po statusu registrirani kot zasebniki, ki opravljajo dejavnost (tudi samostojni podjetniki), se lahko plačuje v gotovini, če posamično izplačilo ne presega zneska 25.000 tolarjev. Naj opozorimo, da pri tem še vedno velja vsebina Uredbe o pogojih (odslej uredba), pod katerimi je treba plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah, ter o načinu poročanja bank in hranilnic (Uradni list 59/99). Po tej uredbi je plačevanje v gotovini dovoljeno le do višine 25.000 tolarjev za posamično izplačilo. Ministrstvo za finance nam je zagotovilo, da bo v tem delu uredba usklajena s pravilnikom (gre za limit 100.000 tolarjev) najkasneje do konca tega leta. Do takrat pa je potrebno spoštovati oba omenjena predpisa.
PLAČILO MALIH NABAV V GOTOVINI
Takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom;
Odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb (menjalniški posli);
Izplačila fizičnim osebam, ki jih v skladu z uredbo (velja za pravne osebe in osebe, ki opravljajo dejavnost) izplačevalec ni dolžan nakazati na račun fizične osebe:
osebnih prejemkov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 16. člena Zakona o dohodnini (plače in ostali prejemki, pokojnine)
povračil stroškov v zvezi z delom in v zvezi z opravljanjem storitev (delodajalec)
osebni prejemkov iz 19. člena Zakona o dohodnini (to so osebni prejemki, od katerih se davka ne plačuje, in sicer denarne pomoči, varstveni dodatki, odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja…)
osebnih prejemkov od opravljanja sezonskih kmetijskih del
osebnih prejemkov iz četrte alinee prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini, ki ne presegajo 11% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca (drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki)
dohodkov doseženih z udeležbo pri dobičku iz prve alinee 64. člena Zakona o dohodnini, ki ne presegajo 30.000 tolarjev (dohodki doseženi z udeležbo v dobičku)
prejemkov od prodaje kmetijskih proizvodov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov, ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo 25.000 tolarjev.
Določila pravilnika, ki se vsebinsko nanašajo na poslovanje z blagajniškem maksimumom, ne veljajo za zasebnika, ki opravlja dejavnost. To pomeni, da ne bo treba voditi analitične evidence blagajniškega dnevnika. Seveda pa morajo biti vse vknjižbe v predpisane evidence tako pri enostavnem kot tudi dvostavnem knjigovodstvu ažurno vodene, kar pomeni, da bomo vsa plačila v gotovini, tako prejemke (iztržke) kot izdatke, tako kot doslej sproti evidentirali.
V pravilniku so zapisana naslednja pravila v zvezi z obveznimi pologi dnevnih iztržkov in drugih prejemkov na transakcijske račune:
Zasebnik lahko sproti plačuje, polaga gotovino na svoje transakcijske račune, prav tako jo lahko dviguje za namene dejavnosti (plače, nadomestila materialnih stroškov, male nabave ipd.) na podlagi določil uredbe in pravilnika, zapisanih pod zap. št. 2.
Zasebnik pa mora gotovinska vplačila in izplačila obračunati z izvajalcem plačilnega prometa najmanj enkrat mesečno. Pri tem opravi obračun s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov iz naslova opravljanja dejavnosti, oziroma vseh gotovinskih izdatkov.
Poglejmo na primeru, kako bo zasebnik ugotovil znesek, ki ga mora obračunati na podlagi pobota - kompenzacije:
Če bo imel zasebnik v mesecu decembru npr. naslednje prejemke gotovine iz dejavnosti:
- 1. 12. 02 iztržek 150.000 sit- 15. 12. 02 iztržek 20.000 sit- 25. 12. 02 iztržek 200.000 sit _______________________________
Skupaj prejemki 370.000 sit
bo sestavil kompenzacijski nalog za banko, kjer ima transakcijski račun, v višini pologa in dviga v znesku 370.000 sit.
Pri tem velja opozoriti, da bo Banka Slovenije dopolnila šifrant poslov z novimi šiframi, in sicer (informacija Ministrstva za finance):
- dvig gotovine za blagajniški maksimum (uporabljale ga bodo le pravne osebe)
- kompenzacijski nalog za polog in dvig gotovine.
B. Poslovanje na podlagi pravilnika in uredbe za pravne osebe
Blago in storitve in druge obveznosti lahko prodajalec ali kupec, ki je po statusu pravna oseba, plača v gotovini, če posamično izplačilo ne presega zneska 100.000 tolarjev. Vsa ostala določila v zvezi z plačevanjem z gotovino so enaka kot pri zasebnikih in so našteta pod zap. št. 2 v 2., 3. in 4. alinei.
Glede na to, da pravna oseba ne more prosto razpolagati z gotovino (dvigi in pologi na transakcijske račune so dokumentirani), lahko zaradi lažjega poslovanja uporablja blagajniški maksimum. Pravna oseba določi višino blagajniškega maksimuma na podlagi predvidenih izplačil v gotovini v določenem obdobju. Višino blagajniškega maksimuma opredeli s sklepom ustreznega organa oziroma znesek za te namene navede v pravilniku. Po potrebi se lahko znesek spreminja, pri tem pa je treba vsako spremembo evidentirati v pisni obliki.
Poleg gotovine iz naslova blagajniškega maksimuma ima pravna oseba lahko v blagajni tudi gotovino, ki je bila dvignjena za namene opisane pod točko A., zap.št. 2. - vendar največ pet delovnih dni, vključno z dnem dviga gotovine
Polog gotovine mora pravna oseba isti dan, oziroma najpozneje naslednji delovni dan opraviti na transakcijski račun izvajalca plačilnega prometa, pri katerem ima odprt transakcijski račun. Do pologa gotovine lahko iz dnevnih iztržkov oziroma drugih prejemkov plačuje z gotovino izdatke, ki jih je dovoljeno plačevati v gotovini na podlagi pravilnika in uredbe. Po spremembah pravilnika pa lahko tudi pravne osebe opravijo obračun pologa in dviga gotovine z izvajalcem plačilnega prometa najmanj enkrat mesečno. Prav tako kot zasebnik lahko pravna oseba opravi ta obračun na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov oziroma gotovinskih izdatkov (primer izračuna kompenzacije je naveden pod zap. A, št. 4, pod drugo alineo).
Zaradi kontrole količine gotovine v blagajni ob koncu delovnega dne bodo morale pravne osebe zagotavljati dnevne evidence o prejemkih in izdatkih gotovine. Pri tem bodo lahko evidentirale poslovne dogodke na analitični evidenci blagajniškega dnevnika, kar pa seveda ni obvezno. Višino gotovine v blagajni ob koncu delovnega dne je možno pravilno izkazovati tudi na analitičnem kontu skupine 10 - denarna sredstva v blagajni, seveda, če smo pri evidentiranju poslovnih dogodkov dnevno ažurni.
Iz blagajniškega maksimuma pa pravne osebe ne smejo izplačevati plač in drugih prejemkov, kar pomeni, da bo ta takšna izplačila treba dvigniti namenska sredstva za plače. Pri tem pa delodajalcem (samostojnim podjetnikom in pravnim osebam) priporočamo, da neto plače in nadomestila iz plač nakazujejo delavcem negotovinsko na njihove račune. Na ta način si bodo prihranili marsikatero nevšečnost. Dogaja se, na primer, da zaradi pomanjkljive dokumentacije delodajalec težko dokazuje, da je delavcu izplačal neto plačo, še posebej, če mora to dokazovati za več let nazaj.
Milica Gostiša
-
gradbeništvo
- Računovodja
- Prispevkov: 581
- Pridružen: 31 Jul 2003, 10:32
- Kraj: Slovenia
- Kontakt:
Hvala za odgovor. Imam pa še eno vprašanje.
Kako je z evidenco pretoka "gospodinjstvo/s.p." v mojem konkretnem primeru. Denar sem iz TRR dvignil in ker novega priliva kljub zapadli valuti izdanega računa še ni, sem prispevke plačal z gotovino, ki mi je ostala od zadnjega dviga. Ali moram pri zadnjem dvigu kaj navesti v evidenci "gosp./s.p.", da je bil denar porabljen za plačilo prispevkov ? Do sedaj sem prispevke vedno plačeval iz TRR z nalogom BN 01/N.
Kako je z evidenco pretoka "gospodinjstvo/s.p." v mojem konkretnem primeru. Denar sem iz TRR dvignil in ker novega priliva kljub zapadli valuti izdanega računa še ni, sem prispevke plačal z gotovino, ki mi je ostala od zadnjega dviga. Ali moram pri zadnjem dvigu kaj navesti v evidenci "gosp./s.p.", da je bil denar porabljen za plačilo prispevkov ? Do sedaj sem prispevke vedno plačeval iz TRR z nalogom BN 01/N.