Po tem, ko sem prebrala članek gospe Vesne Rebronja, sem v dilemi, zato vas prosim za mnenje.
Pri zadnjem delodajalcu sem zaposlena 9 let, pri predhodnih pa 3 leta - skupaj 12 let delovne dobe. V podjetju, kjer sem zaposlena, mi zatrjujejo, da bom pridobila pravico do jubilejne nagrade šele prihodnje leto, saj bom šele takrat dopolnila 10 let delovne dobe pri ZADNJEM delodajalcu (po Podjetniški kolektivni pogodbi - trgovinska dejavnost). Morda si narobe razlagam vse te zakone, ampak mislim, da sem pravico do jubilejne nagrade pridobila že pred dvemi leti. Se morda motim?
Eti
PRAVICA DO JUBILEJNE NAGRADE
Moderator: Mirko Zbačnik
Jubilejna nagrada vam pripada šele prihodnje leto, saj v 52.členu kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije piše
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
Zadnji podatek o vrednosti I.TR je 76.262.
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
Zadnji podatek o vrednosti I.TR je 76.262.
MdeBarca
"Poišči si delo v katerem uživaš, pa ti ne bo treba nikoli več delati!"
"Poišči si delo v katerem uživaš, pa ti ne bo treba nikoli več delati!"
Pozdravljena, tudi jaz sem prebrala članek in sem v isti delemi kot Eti.
Na podlagi primera, ki ga kopiram iz članka, naj bi imela Eti prav.
" Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.
Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade. "
Prosim še za kako mnenje.
Na podlagi primera, ki ga kopiram iz članka, naj bi imela Eti prav.
" Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.
Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade. "
Prosim še za kako mnenje.
Slednje je potrebno razumeti v kontekstu pravnih prednikov, kar preprosto pomeni, če na primer podjetje B prevzame delavce od podjetja A in upošteva delovno dobo doseženo v obeh podjetjih. Če se je to zgodilo tudi v vašem primeru je potrebno vpogledati v akte prevzema.
MdeBarca
"Poišči si delo v katerem uživaš, pa ti ne bo treba nikoli več delati!"
"Poišči si delo v katerem uživaš, pa ti ne bo treba nikoli več delati!"
Ja, tudi jaz sem v dilemi, saj ga. Rebronja v članku najprej govori o tem, da je v splošni kolektivni pogodbi določena višina jubilejne nagrade za
- 10 let ... pri ZADNJEM DELODAJALCU...
Kasneje pa : za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, TUDI PRI DELODAJALČEVIH PREDHODNIKIH.
Zato sem preverila tudi v kolektivni pogodbi, kjer piše:
Delavcu pripada jubilejna nagrada:- za 10, 20, 30 let pri zadnjem delodajalcu;
Neglede na določbe prvega odstavka tega člena pa delavu pripada nagrada za 30 let SKUPNE DELOVNE DOBE, razen, v primeru, ko je ta enaka delovni dobi pri zadnjem delodajalcu.
Mislim, da je v kolektivni pogodbi kar jasno zapisano.
Morda pa naše dvome prebrala tudi ga. Rebronja in dopolnila svoj članek.
- 10 let ... pri ZADNJEM DELODAJALCU...
Kasneje pa : za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, TUDI PRI DELODAJALČEVIH PREDHODNIKIH.
Zato sem preverila tudi v kolektivni pogodbi, kjer piše:
Delavcu pripada jubilejna nagrada:- za 10, 20, 30 let pri zadnjem delodajalcu;
Neglede na določbe prvega odstavka tega člena pa delavu pripada nagrada za 30 let SKUPNE DELOVNE DOBE, razen, v primeru, ko je ta enaka delovni dobi pri zadnjem delodajalcu.
Mislim, da je v kolektivni pogodbi kar jasno zapisano.
Morda pa naše dvome prebrala tudi ga. Rebronja in dopolnila svoj članek.
slava
V KOlektivni pogodbi o gospodartvu piše:
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
TOrej pri zadnjem delodajalcu in ne za skupno delovno dobo.
LP,
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
TOrej pri zadnjem delodajalcu in ne za skupno delovno dobo.
LP,
LP,
Dulem, že res, da tako piše v kolektivni pogodbi, ampak nikjer v tej pogodbi nisem zasledila opredelitve ZADNJEGA DELODAJALCA kot izplačevalca jublejne. Gospa Rebronja pa v svojem članku natančno navaja, citiram:
"Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo VSA leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih PREDHODNIKIH.
OPREDELITEV ZADNJEGA DELODAJALCA - IZPLAČEVALCA jubilejne nagrade določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.
V primerih, ko posamezen delavec dela skozi VSO delovno dobo pri ENEMU delodajalcu, to ni sporno, saj se ve , kdo je ZADNJI DELODAJALEC - izplačevalec jubilejne nagrade.
V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v DOLOČENEM časovnem obdobju pri RAZLIČNIH DELODAJALCIH, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne najgrade.
Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri katermu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na SKUPNO DELOVNO DOBO pri trenutnemu delodajalcu."
Po tej opredelitvi si lahko razlagam samo eno; da ti po 10-ih letih pripada jubilejna nagrada neglede na to, pri koliko delodajalcih si delal. Poznam tudi primer, ko je gospa, ki je bila zaposlena 9 let in pol v privat podjetju in se je nato zaposlila v javnem sektorju, kjer je čez pol leta dobila jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe.
"Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo VSA leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih PREDHODNIKIH.
OPREDELITEV ZADNJEGA DELODAJALCA - IZPLAČEVALCA jubilejne nagrade določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.
V primerih, ko posamezen delavec dela skozi VSO delovno dobo pri ENEMU delodajalcu, to ni sporno, saj se ve , kdo je ZADNJI DELODAJALEC - izplačevalec jubilejne nagrade.
V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v DOLOČENEM časovnem obdobju pri RAZLIČNIH DELODAJALCIH, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne najgrade.
Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri katermu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na SKUPNO DELOVNO DOBO pri trenutnemu delodajalcu."
Po tej opredelitvi si lahko razlagam samo eno; da ti po 10-ih letih pripada jubilejna nagrada neglede na to, pri koliko delodajalcih si delal. Poznam tudi primer, ko je gospa, ki je bila zaposlena 9 let in pol v privat podjetju in se je nato zaposlila v javnem sektorju, kjer je čez pol leta dobila jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe.
Eti
Našel sem eno mnenje sindikata:
JUBILEJNA NAGRADA
KPDT v drugi točki 52. člena določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov. Enaka je razlaga jubilejne nagrade v SKPgd, ki je podlaga KPDT.
LP,
JUBILEJNA NAGRADA
KPDT v drugi točki 52. člena določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov. Enaka je razlaga jubilejne nagrade v SKPgd, ki je podlaga KPDT.
LP,
LP,