Hvala in lp!
PRISILNI DOPUST
Moderator: Mirko Zbačnik
PRISILNI DOPUST
Zaradi upada dela delodajalec uvede prisilni dopust. Kakšne so obveznosti delodajalca pri obračunu plače oziroma kako obračuna prisilni dopust?
Hvala in lp!
Hvala in lp!
KLAUDIJA
Prisilnemu dopustu se lepše reče čakanje.
Delavcu pripada v primeru čakanja 70 % nadomestilo plače.
Ne vem v katero kolektivno pogodbo spadate in kako imate stvari urejene v morebitni podjetniški pogodbi.
Nekateri obračunajo 70 % od osnovne plače + dodatke za delovno dobo. V drugih kolektivnih pogodbah pa je osnova za obračun nadomestil ( dopust, bolniška pa tudi čakanje ) povprečna bruto plača zadnjih treh mesecev z vsemi dodatki.
Pozdrav vsem,
MG
Delavcu pripada v primeru čakanja 70 % nadomestilo plače.
Ne vem v katero kolektivno pogodbo spadate in kako imate stvari urejene v morebitni podjetniški pogodbi.
Nekateri obračunajo 70 % od osnovne plače + dodatke za delovno dobo. V drugih kolektivnih pogodbah pa je osnova za obračun nadomestil ( dopust, bolniška pa tudi čakanje ) povprečna bruto plača zadnjih treh mesecev z vsemi dodatki.
Pozdrav vsem,
MG
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Prisilni dopust je tudi posledica nefleksibilne politike zaposlovanja, dejansko pa je to bolj možnost prilagjanja oziroma reševanja nastale situacije. Za prekinitev pogodbe dejasko potrebujemo vsaj dva meseca, pačeprav bi bila ta le začasna. Dejansko pa prisilnega dopusta ZDR ne določa. A nekatera podjetja se kljub temu odločijo, da letni dopust "soupada" z kriznim obdobjem, ko podjetje delavcem ne more zagotoviti dela. Pri razumevanju situacije je potrebno razumeti tudi delodajalsko stran, da bi bili stroški podjetja čim manjši. Lepo od delodajalca bi bilo, da z delavci nekako sporazumno dogovori. Situacija na trgu je kruta, še posebno do malih delodajalcev. Poglejte 137. člen Zkona o delovnih rzmerjih, kjer je razvidno, da je nadomestilo za čas, ko delodajalec ne zagotavlja dela delavcem 100%.
Ta ukrep je nepriljubljen, vprašljiva je zakonitostm ali pa tudi ne, poglejte 165. člen ZDR.
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
165. člen
(način izrabe letnega dopusta)
(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
(2) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
Ta ukrep je nepriljubljen, vprašljiva je zakonitostm ali pa tudi ne, poglejte 165. člen ZDR.
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
165. člen
(način izrabe letnega dopusta)
(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
(2) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
