Dokazno breme je na strani delodajalca. Kar bo inšpektorjem sumnjivo, bo treba dokazovati. In ne gre za poseg v zasebnost, če je delodajalec omogočil koriščenje službenega telefona za sl. namene ali pa v kombinaciji služba privat. S tem, ko se podpiše kakršenkoli papir o prej navedenim koriščenjem se izgubi pravica do varstva zasebnosti.
Ko gre za boniteto za GSM me zanima ali je kdo, ki ima na razpolagi GSM za privatne in službene namene že plačal delodajalcu strošek svojih privatnih pogovorov?.
Pri nas imamo tako, da so določeni limiti za sl. pogovore, presežek se odtegne od plače, na podlagi predhodno podpisane izjave zaposlenega.
Kje je zagotovilo, da je zaposleni ves limit porabil za sl. pogovore, če se ne preverja. Sedaj, ko pa je boniteta, se oglašajo tisti, ki so razmeroma visok limit presegali, ko morajo službeni telefon pustiti v službi, ko koristijo dopust, češ, da svojega, privatnega nimajo.
Gledano z obe strani vse skupaj ni o.k.
Mobitel - podjemna pogodba
Moderator: Mirko Zbačnik
Ne morem se strinjati, da pomeni podpisana izjava glede bonitete hkrati tudi odprto dovoljenje za posege v zasebnost. Gre za ustavno dobrino, ki se ji zgolj s takim kosom papirja ne odrečeš.
Kako se dokazuje službenost klicov? Z izpiskom pogovorov. To je že takoj prevelik poseg v zasebnost. Edini, ki bi lahko to dokazoval je zaposleni, ki se v konkretnem primeru odpove svoji zasebnosti, tako da dopusti uporabo izpiska klicev za te namene.
Če ne verjamete počakajmo še malo, ko bo delodajalec uporabil izpisek in začel preverjati, katere številke so bile klicane. Če številk ni v imeniku niti ne bo mogoče ugotoviti komu pripadajo, ali mislite, da bi moral delodajalec poklicati tisto sporno številko in vprašati osebo na drugi strani telefona naj se mu predstavi... Kaj pa če je ljubica in se to razve, dotičnega pa zaradi tega zapusti žena - ali se vam zdi, da ne gre za prekomeren poseg? Delavec bo tožil delodajalca.
Kaj pa, če se ugotovi, da je klical konkurenta in mu izdajal poslovne skrivnosti? Ali boste to uporabili proti delavcu?
Pojavlja se veliko vprašanj... IMO veliko več problemov kot dejanskega učinka... Kaj bo naslednje? Boniteta za uporabo službenega emaila, notebooka,...
Kako se dokazuje službenost klicov? Z izpiskom pogovorov. To je že takoj prevelik poseg v zasebnost. Edini, ki bi lahko to dokazoval je zaposleni, ki se v konkretnem primeru odpove svoji zasebnosti, tako da dopusti uporabo izpiska klicev za te namene.
Če ne verjamete počakajmo še malo, ko bo delodajalec uporabil izpisek in začel preverjati, katere številke so bile klicane. Če številk ni v imeniku niti ne bo mogoče ugotoviti komu pripadajo, ali mislite, da bi moral delodajalec poklicati tisto sporno številko in vprašati osebo na drugi strani telefona naj se mu predstavi... Kaj pa če je ljubica in se to razve, dotičnega pa zaradi tega zapusti žena - ali se vam zdi, da ne gre za prekomeren poseg? Delavec bo tožil delodajalca.
Kaj pa, če se ugotovi, da je klical konkurenta in mu izdajal poslovne skrivnosti? Ali boste to uporabili proti delavcu?
Pojavlja se veliko vprašanj... IMO veliko več problemov kot dejanskega učinka... Kaj bo naslednje? Boniteta za uporabo službenega emaila, notebooka,...
-
irenca
Imam dve literaturi na to temo in v vsaki piše drugače. Je pa davčni inšpektor predlagal pravilnik za mobitele. In sicer na tak način, da se potegna ena povprečna kvota cene mobitela (povprečje do danes), da vsi tisti , ki toliko nakličejo imajo 3.000,00 boniteta. Določen % je v privatne namene, določen pa v službene. Ker potem dobiš račun in vidiš, da je določen del v privatne namene (davčno nepriznan strošek) in določen procent v službene namene. Rekel je tudi, da ta pravilnik zdrži davčno.
lp, Irenca
lp, Irenca
Pavšalizem kot je boniteta za mobitele je ukrep, ki samo kaže kako se država znajde na področju, ki ga ne more kontrolirati... Podoben ukrep je tudi pavšal za uporabo cest ali pa v avtorskem pravu nadomestilo za prosto uporabo avtorskih del. Pri teh dveh se sicer ne moreš izogniti plačilu s tem, da bi izpolnil neko izjavo... Ali pa plačilo RTV naročnine, vezano na elektro odjemalstvo - tudi tu lahko podaš izjavo.
Kakšni so učinki tega pavšala? Ali se pozna pri klicih na stacionarnih telefonih, kjer bonitete ni?
Mogoče pa bi bila to dobra meja razlikovanja privatnih klicov - klici izven službenega časa za neslužbene pogovore, kajti v službenem času lahko brez vprašanja bonitete telefoniraš s stacionarnim telefonom! Razlike pa ni nobene, če sediš za delovno mizo...
Kakšni so učinki tega pavšala? Ali se pozna pri klicih na stacionarnih telefonih, kjer bonitete ni?
Mogoče pa bi bila to dobra meja razlikovanja privatnih klicov - klici izven službenega časa za neslužbene pogovore, kajti v službenem času lahko brez vprašanja bonitete telefoniraš s stacionarnim telefonom! Razlike pa ni nobene, če sediš za delovno mizo...
Da je ta boniteta zgrešena so že lani razpravljali tudi razlagalci in primerjali s stacionarnim telefonom, računalnikom ipd.
Dejstvo je, da je sprejeta in moramo izvajati, v upanju, da nas ne bo obiskal inšpektor in da ne bo potrebno dokazovati tako ali drugače. Upam, da ne, vendar če bo in ko bo prišlo do praktičnega primera dokazovanja bomo lahko več povedali, dokazovali, zagovarjali pa tudi tožili če bo treba.Ne strinjam pa se s tem, da pr. moj sodelavec, uporablja službeni telefon, opravlja poleg službenih še privatne pogovore tudi z ljubico ali konkurentom, če želite, delodajalec plača aparat, naročnino, vse njegove pogovore, vse za le 3000 bonitete. In kje je tu ustavna pravica ali dobrina?
To je le moje osebno mnenje.
Dejstvo je, da je sprejeta in moramo izvajati, v upanju, da nas ne bo obiskal inšpektor in da ne bo potrebno dokazovati tako ali drugače. Upam, da ne, vendar če bo in ko bo prišlo do praktičnega primera dokazovanja bomo lahko več povedali, dokazovali, zagovarjali pa tudi tožili če bo treba.Ne strinjam pa se s tem, da pr. moj sodelavec, uporablja službeni telefon, opravlja poleg službenih še privatne pogovore tudi z ljubico ali konkurentom, če želite, delodajalec plača aparat, naročnino, vse njegove pogovore, vse za le 3000 bonitete. In kje je tu ustavna pravica ali dobrina?
To je le moje osebno mnenje.Lep pozdrav.
metalica
metalica
Razmerje med delodajalcem in delavcem je nekaj povsem drugega. Če tukaj ne obstaja zaupanja, potem se delavcu enostavne vzame delovna sredstva, ki jih ne rabi (priznajmo si, da smo do pred parimi leti lepo shajali brez mobitela). Če pa ekcesno čveka po telefonu in drugače "zabušava", obstajajo drugi mehanizmi urejanja v delovnem razmerju.
Ustavna pravica do zasebnosti velja tudi na delovnem mestu. V današnjem času delavec dela 8-10 ur na delovnem mestu in tudi sodišča priznavajo določeno mero dopustnosti uporabe službenega časa in sredstve za zasebne zadeve. Pomemben primer glede tega je bil v Franciji - nanj se sklicuje teorija, mislim pa, da tudi že praksa. Tudi Jurij Žurej ga je omenjal na Trenjih, ko so se pogovarjali o poslancu Juriju in njegovi uporabi službenega mobitela.
To je npr. eklatanten primer kršenja izjave glede bonitete pri mobitelu. Nisem slišal, da bi ga zaradi tega lovili pri DURSu...
Ustavna pravica do zasebnosti velja tudi na delovnem mestu. V današnjem času delavec dela 8-10 ur na delovnem mestu in tudi sodišča priznavajo določeno mero dopustnosti uporabe službenega časa in sredstve za zasebne zadeve. Pomemben primer glede tega je bil v Franciji - nanj se sklicuje teorija, mislim pa, da tudi že praksa. Tudi Jurij Žurej ga je omenjal na Trenjih, ko so se pogovarjali o poslancu Juriju in njegovi uporabi službenega mobitela.
To je npr. eklatanten primer kršenja izjave glede bonitete pri mobitelu. Nisem slišal, da bi ga zaradi tega lovili pri DURSu...
Če imate pravilnik, v katerem so opredeljeni zneski, ki so dovoljeni, presežek pa se delavcem odtegne od plače, predstavlja račun za mobilni telefon za podjetje v celoti dačno priznani strošek.
Če takega pravilnika nimate, delavcu razen obračunane bonitete ne odtegujete ničesar, nekdo v računovodstvu pa mora po nekem ključu račun poknjižiti na davčno priznane in davčno nepriznane stroške podjetja.
Kar pa se komentarja pikice tiče (v zvezi z bonitetami), se boniteta obračunava le v primeru, ko imaš delodajalca na eni strani in delojemalca na drugi strani, kar štipendist vsekakor ni. In zato se mu tudi znesek nad uredbo obruti na drugačen način, kot pri zaposlenih.
Sicer pa preberite 1. odstavek 27. člena ZDoh, kjer je opredeljena boniteta. Bodite pozorni na zadnje 4 besede. O zaposlitvi govorimo le, ko je človek v delovnem razmerju. Vse ostale oblike sodelovanja so na osnovi drugih pogob(podjemnih, avtorskih).
Če takega pravilnika nimate, delavcu razen obračunane bonitete ne odtegujete ničesar, nekdo v računovodstvu pa mora po nekem ključu račun poknjižiti na davčno priznane in davčno nepriznane stroške podjetja.
Kar pa se komentarja pikice tiče (v zvezi z bonitetami), se boniteta obračunava le v primeru, ko imaš delodajalca na eni strani in delojemalca na drugi strani, kar štipendist vsekakor ni. In zato se mu tudi znesek nad uredbo obruti na drugačen način, kot pri zaposlenih.
Sicer pa preberite 1. odstavek 27. člena ZDoh, kjer je opredeljena boniteta. Bodite pozorni na zadnje 4 besede. O zaposlitvi govorimo le, ko je človek v delovnem razmerju. Vse ostale oblike sodelovanja so na osnovi drugih pogob(podjemnih, avtorskih).
LP,
Sven
Sven
Sem bil pred kratkim na seminarju kjer je predavatelj povedal, da je ob sprejetju novega Zakona o delovnih razmerjih bil izdan tudi nekakšen priročnik za tolmačenje le tega. Napisala sta ga dva priznana pravnika(eden od njiju je bil takrat celo ustavni sodnik), bil pa je v številnih tolmačenjih popolnoma zgrešen, zato se ga ne uporablja več.
Posledično verjamem le še svojim tolmačenjem.
In ZDoh-1 sem prečital po dolgem in počez. Boniteta je le za zaposlene.
100%. In drži kot pribito.
Posledično verjamem le še svojim tolmačenjem.
In ZDoh-1 sem prečital po dolgem in počez. Boniteta je le za zaposlene.
100%. In drži kot pribito.
LP,
Sven
Sven
Da se razumeva:
Razmišljate povsem pravilno, kar se tiče podjemne pogodbe. Samo znesek je napačen. O tistih treh jurjih je govora le za redno zaposlene, pri ostalih pogodbenikih pa ne.
Pa tudi obrutenje zneska nad 60.000,00 Sit pri štipendistu, je v knjigi ki jo omenjate popolnoma pravilno, tu ni dvoma.
Problem se pojavlja, ko vas večina želi aplicirati predpise, ki so urejeni znotraj razmerja delodajalec-delojemalec tudi na ostale oblike pogodbenih razmerij.
LP
Razmišljate povsem pravilno, kar se tiče podjemne pogodbe. Samo znesek je napačen. O tistih treh jurjih je govora le za redno zaposlene, pri ostalih pogodbenikih pa ne.
Pa tudi obrutenje zneska nad 60.000,00 Sit pri štipendistu, je v knjigi ki jo omenjate popolnoma pravilno, tu ni dvoma.
Problem se pojavlja, ko vas večina želi aplicirati predpise, ki so urejeni znotraj razmerja delodajalec-delojemalec tudi na ostale oblike pogodbenih razmerij.
LP
