Primankljaj je nastal načeloma pri zamenjavi artiklov, ki se ne smejo pobotat. Zapisnik ni bil narejen. Torej ne vemo, kdo je ta delavec bil. V pravilniku o popisu je zapisano, da se takšen primankljaj smatra za neposlovno rabo. Neposlovno rabo pa določa 5.člen zddv. Gre za dejavnost gostincev. Interni račun naredim na konče potrošnike. Ali obdavčim primankljaj z 20%, čeprav se ga je kupilo po 8,5%? In ali lahko dam neposlovno rabo na reprezentanco?
Knjižim v nabavni vrednosti:
405 v minus/489-davčno nepriznani odhodki
480/260 ddv-davčno nepriznan ddv
Ali za neposlovno rabo velja naslednje po zdoh, tudi če ni za vse oz. obstaja pravilnik, ki določeno lastno rabo na mesec dovoljuje do te osnove - kaj narediš če je znesek večji in ne veš. kdo je ta delavec bil?
(9) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 tolarjev. Določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
Hvala vnaprej, irenca
popisni primankljaj
Moderator: Mirko Zbačnik
Pred nekaj meseci sem imela primer, a nisem povsem prepričana, da sem storila prav. Na podlagi inventurnega poročila sem obračunala ddv po stopnji 20%, po logiki, da bi po tej stopnji bilo obdavčeno, če bi bilo prodano; ko sem usklajevala zaloge, pa sem vse razlike knjižila pod "davčno nepriznane stroške". Odgovorne osebe direktor ni penaliziral, čeprav se je vedelo, kdo in zakaj je napravil primanjkljaj; v zapisnik so zapisali, da ni mogoče ugotoviti krivde.
-
irenca

