jubilejna nagrada
Moderator: Mirko Zbačnik
jubilejna nagrada
Ali mora s.p. delavcu izplačati nagardo za 30 let delovne dobe, delavec ni 30 let zaposlen pri omenjenemu s.p.-ju?
Hvala za odgovor!
Ksenja
Hvala za odgovor!
Ksenja
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Romana Kruhar Puc, univ. dipl. prav., davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana
JUBILEJNE NAGRADE
Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih. Tako druga točka 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97 - SKPgd) določa pravico delavca do jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Navedena določba pomeni prehod iz dosedanjega sistema jubilejnih nagrad na podlagi skupne delovne dobe na jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
V zvezi z drugo točko 51. člena SKPgd je komisija sprejela naslednjo razlago: "1. SKPgd je nagarade za delovne jubileje uredila drugače kot so bile urejene v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) in je kot podlago za pridobitev jubilejne nagrade določila delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe pri delodajalcu lahko podlage za pridobitev jubilejne nagrade uredita drugače ali ugodneje, kot to določa druga točka 51. člena SKPgd, vendar drugačna ureditev ne vpliva na pravico do jubilejne nagrade po določbah SKPgd."
Kot primer navajam Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, ki zavezuje delodajalca v 2. točki 52. člena, ki prav tako veže pravico do jubilejne nagrade na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Pri tem velja opozoriti, da je komisija za razlago navedene kolektivne pogodbe sprejela razlago, da se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje neprekinjena doba pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje se na to, ali je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih ali pa je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
To sem tudi pobral iz interneta. Mislim, da je tu naveden tudi primer, kjer velja "nasledstvo".
Mislim, da tu ne velja načelo "boljše za delavca", žal.
LP, Mirko
JUBILEJNE NAGRADE
Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih. Tako druga točka 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97 - SKPgd) določa pravico delavca do jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Navedena določba pomeni prehod iz dosedanjega sistema jubilejnih nagrad na podlagi skupne delovne dobe na jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
V zvezi z drugo točko 51. člena SKPgd je komisija sprejela naslednjo razlago: "1. SKPgd je nagarade za delovne jubileje uredila drugače kot so bile urejene v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) in je kot podlago za pridobitev jubilejne nagrade določila delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe pri delodajalcu lahko podlage za pridobitev jubilejne nagrade uredita drugače ali ugodneje, kot to določa druga točka 51. člena SKPgd, vendar drugačna ureditev ne vpliva na pravico do jubilejne nagrade po določbah SKPgd."
Kot primer navajam Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, ki zavezuje delodajalca v 2. točki 52. člena, ki prav tako veže pravico do jubilejne nagrade na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Pri tem velja opozoriti, da je komisija za razlago navedene kolektivne pogodbe sprejela razlago, da se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje neprekinjena doba pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje se na to, ali je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih ali pa je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
To sem tudi pobral iz interneta. Mislim, da je tu naveden tudi primer, kjer velja "nasledstvo".
Mislim, da tu ne velja načelo "boljše za delavca", žal.
LP, Mirko
Še 2 povezavi:
http://www.racunovodja.com/go.asp?stran=297
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=79 (mislim, da je tole citiral Mirko)
LP, Nina
http://www.racunovodja.com/go.asp?stran=297
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=79 (mislim, da je tole citiral Mirko)
LP, Nina
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:



